Orožje v ZDA: Obama o svojem največjem neuspehu

Ameriški predsednik Barack Obama je v obsežnem intervjuju za britansko televizijo BBC nezmožnost sprejetja učinkovite, »zdravorazumske« zakonodaje, s katero bi ZDA omejile pravico do nošenja strelnega orožja in s tem potencialno rešile na tisoče življenj, opisal kot največji neuspeh svojega predsednikovanja.

V pogovoru se je dotaknil različnih tem, od sporazuma z Iranom in vojne v Siriji do rasnih odnosov v ZDA ter razmer v Afriki, kjer se bo mudil naslednjih nekaj dni. Toda daleč največ pozornosti so bile deležne predsednikove besede na temo težav pri sprejemanju ustrezne orožne zakonodaje in čedalje večje varnostne grožnjo, ki jo strelski incidenti predstavljajo v ZDA.

Obama je med odgovarjanjem na vprašanja izpostavil pogosto napačne prioritete ameriške politike, ko gre za zaščito lastnega prebivalstva. »Število Američanov, ki so bili od enajstega septembra 2001 ubiti v terorističnih napadih, ne presega 100, medtem ko število tistih, ki so bili ubiti v strelskih napadih sega v več desettisoč,« je pojasnil. Neuspeh svoje administracije pri naslavljanju in učinkovitem reševanju varnostnega problema, ki ga predstavlja pomanjkanje regulacije strelnega orožja, je opisal kot frustrirajoč. »Dejstvo je, da so ZDA edina razvita država na svetu, kjer nimamo učinkovite, zdravorazumske orožne zakonodaje.« In to kljub množičnim pobojem, je še dodal.

Nov napad v Louisiani

Njegove besede so požele toliko večje zanimanje, saj so le nekaj ur po objavi pogovora s predsednikom iz juga ZDA poročali o novem množičnem streljanju. 56-letni moški je v mestu Lafayette v zvezni državi Louisiana v četrtek zvečer vstopil v polno kinodvorano in začel streljati. Po podatkih zvezne policije je pri tem ubil dva človeka, devet pa jih je ranil. Med incidentom je bilo v dvorani okoli 100 ljudi, večini katerih poškodb ni utrpela. Še preden so policisti prišli na kraj dogodka, si je moški sodil sam, s čimer se je število smrtnih žrtev povzpelo na tri. Tragični dogodek je mnoge spomnil na podobno streljanje v Aurori leta 2012, ko je James Holmes vstopil v tamkajšnjo kinodvorano in ubil 12 ljudi, 70 pa jih ranil. 27-letniku, ki ga je porota v Coloradu prejšnji teden spoznala za krivega umora in poskusa umora, zaradi zločinov, ki jih je storil, grozi smrtna kazen.

Po juliju 2012 so ZDA pretresli še vsaj štirje množični strelski napadi. Najbolj sta izstopala streljanje v mestu Newtown v Connecticutu decembra istega leta, kjer je bilo v streljanju v osnovni šoli ubitih 26 ljudi, od tega več kot dve tretjini otrok, in napad na črnsko cerkev v Charlestonu v Severni Karolini, kjer je prejšnji mesec 21-letni Dylann Roof ubil devet ljudi, med njimi članico zveznega senata. Tožilstvo in policija sta napad obravnavala kot kaznivo dejanje iz sovraštva.

Več raznolikosti, več tolerance

»Nezmožnost reševanja tega problema predstavlja precejšnje razočaranje. Toda to ne pomeni, da mu v preostalih 18 mesecih ne bom več namenil pozornosti,« je o svojih načrtih v zvezi s problemom strelnega orožja povedal Obama. A večjega preboja do konca njegovega mandata kljub temu ne gre pričakovati. Ameriški kongres glede pravice do posesti orožja še naprej ostaja na dveh različnih bregovih.

Tudi Obama priznava, da bodo nekatera vprašanja še vsaj nekaj časa ostala nerešena, poleg omejitev pravice do nošenja orožja to velja tudi za problem rasnih odnosov. Administracija po besedah predsednika na tem področju nikoli ni obljubljala celovite rešitve. »Kar lahko rečem po osmih letih je, da bodo imeli otroci, ki so odraščali v tem času, drugačen pogled na rasne odnose v tej državi in predstavo o tem, kaj je možno storiti.« Kot je še dodal Obama, Amerika postaja čedalje bolj raznolika. Ker je med ljudmi različnih ras čedalje več interakcije, hkrati postaja tudi bolj tolerantna.