#PanamaPapers: Vse več posledic zgodovinskega razkritja

Washington, Ljubljana – Mednarodni konzorcij preiskovalnih novinarjev (ICIJ) in medijski partnerji odmevnega projekta #PanamaPapers, tudi Delo, so zbrali podatke o posledicah največjega novinarskega razkritja v zgodovini.

Z zunanjih zidov poslovne stavbe v premožni soseščini San Salvadorja je 7. aprila potihoma izginil velik moder napis, sestavljen iz 14 črk. Drugo za drugo so črke odstranili s štukiranih modro-bež zidov. Na razgaljenem pročelju je ostala le sled imena odvetniške pisarne, ki je še nekaj dni pred tem poslovala:

M-O-S-S-A-C-K-F-O-N-S-E-C-A.

Zaposleni v salvadorski podružnici panamske odvetniške pisarne zatrjujejo, da je bila selitev načrtovana. Selitev menda ni bila posledica razkritja dokumentov, ki so bili podlaga za več tisoč poročanj o razkrinkanju finančne industrije v davčnih oazah.

Salvadorska oblast meni drugače.

Le dan pred tem je naznanila preiskavo vseh državljanov, ki so kakorkoli poslovali z omenjeno pisarno. Skrbelo jih je, da bodo dokaze uničili. Dan po izginotju napisa so policisti – nekateri med njimi zamaskirani v črno, s športnimi jopiči in strelnim orožjem – poslovne prostore družbe Mossack Fonseca temeljito prečesali.

Salvadorski policisti in državni tožilec so zasegli 20 osebnih računalnikov. Oblasti so o policijski preiskavi prostorov odvetniške pisarne v živo poročale na družbenem omrežju Twitter. Racija v salvadorski podružnici je bila le eden od več sto uradnih odzivov na razkritje panamskih dokumentov – konglomerata preiskav, glob, odstopov z visokih položajev, policijskih preiskav, aretacij, reform državnih zakonodaj in mednarodnih sestankov.

Vladni uradniki in aktivisti pričakujejo, da bodo posledice razkritja panamskih dokumentov opazne še kar nekaj let. Besni politiki in državljani zahtevajo, da skrivnostni finančni sistem, ki se je desetletja izmikal reformam, končno razkrijejo javnosti.

Od začetka aprila, ko so bili panamski dokumenti prvič razkriti, je več sto novinarjev z vsega sveta o odvetniški pisarni Mossack Fonseca – ta je v imenu korporacij, politikov in goljufov ustanavljala težko izsledljiva navidezna podjetja – v sklopu vnete globalne preiskave objavilo že več kot 4700 zgodb.

Odzivi na razkritje panamskih dokumentov so se vrstili takoj po tem, ko so ICIJ, nemški dnevnik Süddeutsche Zeitung in več kot sto drugih medijskih partnerjev 3. aprila zvečer objavili prve zgodbe. Z označbo #PanamaPapers so panamski dokumenti na twitterju takoj postali najbolj vroča tema. Več tisoč demonstrantov je sodelovalo v uličnih protestih na vseh celinah, razen na Antarktiki. Na Islandiji so množice svoje nezadovoljstvo izkazovale z metanjem probiotičnih jogurtov, v Pakistanu pa z metanjem kamenja.

Več tisoč davkoplačevalcev in podjetij je pod preiskovalnim drobnogledom. Zakonodajalci od Irske do Mongolije in Paname so se poglobili v krepitev šibkih zakonov, razkritih in oblatenih v zgodbah največjega medijskega partnerstva do zdaj, vlade pa že poročajo o povrnitvah več deset milijonov dolarjev odmer davkov na prej neprijavljena sredstva.

Policisti so preiskovali skladišča, pisarne in domove na štirih celinah. V treh državah so odstopili vladni uradniki – vključno s premierom in ministrom za energijo in industrijo. Poslovneži in odvetniki na Bližnjem vzhodu, v Evropi ter Srednji in Južni Ameriki za zapahi čakajo kazenski postopek. V El Salvadorju, kjer so oblasti preiskale pisarno družbe Mossack Fonseca, ovadbe še niso vložili, a preiskave še potekajo.

Posledica objave panamskih dokumentov so skoraj na dnevni ravni nove regulatorne ali zakonodajne spremembe ter zahteve politikov in aktivistov po dodatnih preiskavah in ukrepih. Že maja sta ameriški ministrstvi za finance in pravosodje predlagali več novih zakonov in predpisov, ki bi organom pregona in finančnim regulatornim organom olajšali sledenje umazanemu denarju v Združenih državah Amerike in zunaj njih.

Uradniki s finančnega ministrstva so, denimo, predlagali ustanovitev federalnega registra podjetij, ki bi preiskovalcem omogočil vpogled tudi v Delawareju, Nevadi in drugih zveznih državah, ki znotraj svojih meja dopuščajo ustanovitve navideznih podjetij. Z njimi lastniki prikrivajo svojo identiteto in dejavnost. Med predlogi ministrstva za pravosodje so tudi ukrepi, ki bi tožilcem omogočili, da od tujih bank pridobijo evidence imetnikov njihovih računov in tajne podatke uporabijo v preiskavah tujih uradnikov na visokih položajih, tako imenovanih »kleptokratov«.

Bela hiša je o panamskih dokumentih zapisala, da so »v žarišče postavili problematiko nedovoljenih finančnih dejavnosti in utaje davkov. Pokazali so, kako pomembna so lokalna prizadevanja ZDA in prizadevanja za rešitev skupnih problemov z našimi mednarodnimi partnerji.«

Oktobra je Ron Wyden, demokratski senator iz Oregona in član finančnega odbora ameriškega senata, pisal ministrstvu za finance in uradu za notranji prihodek. Zahteval je informacije o tem, kaj – če karkoli – sta agenciji razbrali v podatkovni bazi panamskih dokumentov, ki jo je ICIJ javno objavil v sodelovanju s svojimi medijskimi partnerji.

»Novice o razkritju panamskih dokumentov v ospredje postavljajo nepregledno poslovanje anonimnih navideznih podjetij po svetu, uporabljenih kot orodje za utajo davkov in morda celo pranje denarja,« je zapisal Wyden, zaskrbljen zaradi zlorabe offshore podjetij.

Novembra je evropska policijska agencija Europol razkrila, da so s povezovanjem informacij iz podatkovne baze o panamskih dokumentih in lastnih informacij identificirali že 3469 potencialnih primerov organiziranega kriminala, davčnih utaj in drugih kriminalnih dejavnosti. Med njimi je 116 primerov povezanih z Europolovim projektom Hydra, ki je osredotočen na islamski terorizem.

»Ključno je, da podjetja, ki so navedena v panamskih dokumentih, lahko povežemo ne le z gospodarskim kriminalom, kot je pranje denarja,« pravi Simon Riondet, vodja finančnih preiskav v Europolu, »ampak tudi s terorizmom, ruskimi skupinami organiziranega kriminala, tihotapljenjem droge in ljudi, nezakonitim priseljevanjem in spletnim kriminalom.«

V vrvežu javnih škandalov in nenehnih preiskav, povezanih s panamskimi dokumenti, sta ujeta dva svetovna voditelja – argentinski in pakistanski. Argentinski zvezni tožilec preiskuje predsednika Mauricia Macrija. Ta ima v lasti bahamsko podjetje, ki ga je na javnem razkritju, ko je bil še župan argentinske prestolnice, zamolčal. Pakistansko vrhovno sodišče obravnava peticijo proti premieru Nawazu Sharifu. Njegovi otroci imajo, po podatkih iz dokumentov sodeč, prek podjetij, ki jih je ustanovila odvetniška pisarna Mossack Fonseca, nepremičnine v Londonu. Opozicija premiera obtožuje prikrivanja vpletenosti svoje družine v podjetja v davčnih oazah in pranja denarja za nakup nepremičnin. Sharif in njegova družina kakršnekoli nepravilnosti zanikajo.

»Panamski dokumenti so gotovo pretresli svet, ki se trudi poslovati transparentno,« ugotavlja Porter McConnell, direktor washingtonske Koalicije za finančno transparentnost. »Problematika prikritega lastništva podjetij je na dnevnem redu ostala zaradi razsežnosti preiskave in števila vpletenih posameznikov na visokih položajih.«

Finančni udarci: posledice »zelo jasne«

Že osem mesecev vlade poročajo o tem, kako so s panamskimi dokumenti dosegle povrnitev več deset milijonov neplačanih davkov in drugega premoženja. V Kolumbiji so tako izterjali več kot 80 milijonov dolarjev, v Sloveniji milijon, v Avstraliji, zanimivo, 170 kilogramov srebra, pod drobnogledom preiskav za potencialno utajo davkov pa so še mnogi.

Škodo so med poročanjem medijev utrpele tudi največje korporacije. Njihove izdelke imamo doma skoraj vsi. Po študiji akademikov je razkritje dokumentov znižalo vrednost približno štiristo v panamske dokumente neposredno vpletenih javnih delniških družb za kar 135 milijard dolarjev. »Posledice so zelo jasne,« pojasnjuje Hannes Wagner, izredni profesor na milanski Univerzi Bocconi in eden od avtorjev študije.

Finančni udarci, ki so jih zaradi panamskih dokumentov utrpela podjetja, pravi Wagner, pomenijo največjo izgubo v zgodovini velikih podatkovnih razkritij in korporativnih škandalov – celo večjo od skupne tržne izgube kapitala v škandalih Enrona in Volkswagna.

Podjetja, ki so se znašla v panamskih dokumentih, so po razkritju utrpela večjo škodo kot tista, ki jih tam nismo zasledili. Čeprav študija podjetij ne imenuje, so v ICIJ ob pregledu nihanja vrednosti delnic naključno izbranih korporacij, vpletenih v panamske dokumente, ugotovili, da se je vrednost delnic švicarskega mogotca Glencore in britanskega HSBC Holdings PLC po izdaji panamskih dokumentov in podatkovne baze zelo zmanjšala. Glencore International AG se pojavlja kot stranka odvetniške pisarne Mossack Fonseca, podružnice britanskega HSBC pa se kot najdejavnejše banke, ki so pri odvetniški pisarni iskale offshore podjetja za svoje stranke.

Akademiki razlagajo, da padec vrednosti kaže mnenje investitorjev, da se bodo podjetja v prihodnje plačevanju davkov težje izogibala ali jih bo doletela kazen za dotedanjo utajo.

V največji skandinavski kreditni banki Nordea so po notranji reviziji, ki je sledila razkritju panamskih dokumentov, priznali, da pri identificiranju tveganih strank in potencialnega kriminala (kot je pranje denarja) več kot očitno niso dosegali lastnih standardov. Banka je zablokirala 68 sumljivih računov, a trdijo, da niso našli dokazov, ki bi kazali, da je banka pripomogla k izogibanju davkom.

Raziskava svetovalnega podjetja KPMG je razkrila, da so nekatere največje globalne finančne institucije ustanovile projektne skupine, odgovorne za odziv na panamske dokumente. Glede na rezultate raziskave so med njimi tudi take z deset ali več člani, zaposlenimi za polni delovni čas.

Odzivi na nacionalni ravni: zakonodaja in preiskave

Posamezne vlade po svetu – tako v manjših državah, denimo na Cookovih otokih z 10.000 prebivalci, kot tudi v večjih, na primer v Indiji, drugi najbolj poseljeni državi na svetu – se na panamske dokumente odzivajo agresivno.

Ministrstvo za pravosodje Združenih držav Amerike in Urad za pravobranilstvo v južnem okrožju New Yorka sta v zvezi s panamskimi dokumenti sprožila kazenske poizvedbe. V časniku The Wall Street Journal so poročali, da želijo ameriški tožilci izvedeti, ali so zaposleni v odvetniški pisarni Mossack Fonseca »vedeli, da svojim strankam pomagajo pri pranju denarja in utaji davkov«. V istem časniku so zapisali tudi, da po informacijah iz virov, seznanjenih s preiskavo, tožilci razmišljajo o kazenskih ovadbah, ki bi lahko vključevale zarote za pranje denarja, izogibanje davkom in prikrivanje podkupnin tujih uradnikov.

V družbi Mossack Fonseca kakršnekoli kršitve zanikajo in trdijo, da podjetje »nikoli ni bilo obtoženo ali oglobljeno zaradi kršitev zakonov«.

Jacob Lew, sekretar ameriškega ministrstva za pravosodje, je maja kongres pozval, da »[morajo] zagotoviti, da bodo Združene države Amerike sposobne izpolniti svoj del obljube«, v boju proti globalni utaji davkov. Njegova agencija je objavila nove predpise, med katerimi je tudi zahteva po odgovornosti bank, trgovcev z vrednostnimi papirji in drugih družb, da preverijo identiteto lastnikov bančnih računov.

Tajvanska zakonodajna skupščina je panamske dokumente uporabila za uveljavitev novih predpisov proti utaji davkov. Skupščina je julija omejila koristi, ki jih uživajo tajvanska podjetja, vpletena v davčne oaze. Novozelandska vlada je na podlagi ugotovitve, da se neokrnjeni ugled države uporablja kot krinka za utajo davkov, sprožila preiskavo državnih predpisov o tujih skladih. Vlada je julija po preiskavah uvedla novo zakonodajo.

Oktobra, po razkritju vpletenosti nekdanjih in sedanjih vladnih uradnikov v poslovanje podjetij v davčnih oazah, so v mongolskem parlamentu obravnavali osnutek zakona o kaznovanju politikov in javnih uslužbencev, ki ne razkrivajo svojih finančnih interesov v davčnih oazah.

Po obravnavi osnutka zakona je Enkhbayar Battumur, namestnik mongolskega ministra za pravosodje, na družabnem omrežju Twitter nagovoril MongolTV, enega od partnerjev v preiskavi panamskih dokumentov: »Problematika, ki ste jo odprli, je dosegla javno agendo in bo uradno uzakonjena. Čestitke!«

Panamski parlament je še isti mesec sprejel strožje računovodske zakone za podjetja in zakone v davčnih oazah, ki Panami omogočajo delitev davčnih informacij z drugimi državami – zmaga tujih vlad, ki na srednjeameriško državo že več let pritiskajo, naj razkrije, kar njihovi državljani skrivajo v davčnih oazah. Tudi v Libanonu, prav tako offshore finančnem središču, so oktobra sprejeli zakonodajo, ki lajša izmenjavo davčnih informacij z drugimi državami. S tem so se želeli izogniti umestitvi na mednarodno črno listo.

Oktobra so se na panamske dokumente odzvali tudi na Irskem, kjer je minister za finance predlagal nov zakon, ki bi reševal vprašanje davčnih utaj. Novembra je nemški minister za finance predstavil novo zakonodajo – uveljavilo se je ime »panamski zakon« – ki predpisuje višje globe za utajo davkov in uveljavlja obvezno razkritje poslovnih razmerij med Nemci in navideznimi podjetji.

Davčne preiskave: več tisoč ljudi pod strogim nadzorom

V številnih državah uradniki izvajajo pritisk neposredno na posameznike, ki se davkom menda izogibajo s poslovanjem v offshore podjetjih.

Po podatkih ICIJ in njihovih medijskih partnerjev, ki zbirajo odzive vladnih agencij in izjave za javnost, vlade preiskujejo več kot 6500 davkoplačevalcev in podjetij.

Samo novembra so vlade na Islandiji, v Združenem kraljestvu, Kanadi, Franciji, Indiji in Pakistanu napovedale preiskave skoraj 1300 davkoplačevalcev, ki se menda izogibajo davkom.

Po poročilih medijev na Islandiji poteka več kot sto davčnih preiskav, 46 potencialnih primerov davčne utaje pa so že posredovali tožilcem. Oblast je izvedla že več kot ducat policijskih preiskav. Britanska oblast je medtem razkrila, da je v postopku civilnih in kazenskih preiskav 22 ljudi, preiskujejo pa še 43 drugih premožnih Britancev, vpletenih v offshore posle. V Združenem kraljestvu je vlada razkrila, da so pod strogim nadzorom za finančne sankcije tudi podjetja in nepremičnine. Kanadske oblasti so povedale, da preiskujejo 85 Kanadčanov, navedenih v panamskih dokumentih, ki naj bi se izogibali plačevanju davkov.

Francosko ministrstvo za finance je napovedalo revizijo 560 davkoplačevalcev. Indijska projektna skupina za reševanje problematike, povezane s panamskimi dokumenti, je razkrila, da preiskujejo offshore posle 415 Indijcev – gre za najobsežnejšo davčno preiskavo v zgodovini Indije, so zapisali v časniku The Indian Express. V sosednjem Pakistanu so v The News poročali o 20 Pakistancih, ki v obdobju, ko so sodelovali s podjetji, odprtimi v družbi Mossack Fonseca, niso oddajali davčnih napovedi.

Odstopi: uradniki in direktorji

Odzivi najvišjih uradnikov na razkritje panamskih dokumentov in objava njihove vpletenosti v offshore posle so bili različni. Tiskovni predstavnik ruskega predsednika Vladimirja Putina je finančne posle posameznikov in podjetij v davčnih oazah, ki so kakorkoli povezani s Putinom, ovrgel kot »informacijski napad« na Rusijo.

Prvotni odziv nesrečnega islandskega premiera Sigmundurja Davíða Gunnlaugssona je na videoposnetku ujela televizijska snemalna ekipa. Preden je odkorakal z intervjuja, je izjavil: »O vaših vprašanjih začenjam dvomiti, saj se počutim, kot da me nečesa obtožujete.« Videoposnetek njegovega nerodnega odziva na vprašanja o offshore podjetju, ki sta ga imela s soprogo v skupni lasti, je globalno dosegel več milijonov ogledov. Po 48 urah je zaradi jeznih protestnikov in političnih pritiskov Gunnlaugsson odstopil s položaja premiera. Kajkmalu so mu sledili tudi drugi vladni in korporativni uradniki.

Mihran Poghosyan, najboljši armenski odvetnik, znan tudi kot vrhovni uradnik organa za prisilno izvršbo, je lastništvo delnic treh družb, ki jih je ustanovila pisarna Mossack Fonseca, najprej zanikal. Pozneje je s svojega položaja odstopil. Preiskave še potekajo.

José Manuel Soria, španski minister za industrijo, energijo in turizem, je z odstopom s svojega položaja odlašal pet dni. Soria je kakršnokoli vpletenost v davčne oaze najprej zanikal, pozneje pa je priznal, da je njegova družina vpletena v podjetje v Združenem kraljestvu. Ob odstopu je Soria trdil, da ni storil nobenega kaznivega dejanja, priznal pa je, da je v njegovem odzivu »več napak«.

Ko se je ime avstrijske državne banke Hypo Landesbank Voralberg pojavilo v poročilih o panamskih dokumentih, je njen direktor odstopil s svojega položaja. Tudi na Nizozemskem je član nadzornega odbora ABN Amro, tretje največje banke v državi, po poročanjih o njegovi vpletenosti v offshore podjetje na Britanskih deviških otokih s svojega položaja odstopil.

Oktobra je ameriška oblast zaradi nespoštovanja zakonov proti pranju denarja tajvansko banko oglobile za 180 milijonov dolarjev. Sledil je odstop Dinga Kung-Whaja, glavnega bančnega regulatorja na Tajvanu. Newyorško državno ministrstvo za finančne storitve je v poslovanju newyorške in panamske podružnice tajvanske banke zasledilo več »sumljivih transakcij« in izpostavilo povezavo med banko in odvetniško pisarno Mossack Fonseca.

Ko so razkrili njegove posle s tremi ljudmi, obtoženimi korupcije v svetu nogometa, je s svojega položaja odstopil tudi Juan Pedro Damiani, urugvajski odvetnik in član Fifinega etičnega odbora. Finsko podjetje je odpustilo svojega prodajnega vodjo, ko so ugotovili, da je s panamskim navideznim podjetjem najverjetneje sodeloval pri pranju ruskega denarja.

Pisarna na udaru: oblasti krivijo Mossack Fonseco

Ramón Fonseca, eden od ustanoviteljev odvetniške pisarne v žarišču afere Panama Papers, je 5. oktobra obiskal panamsko pekarno Momi, znano po svojem pecivu in torticah. Fonseca, ki je sicer odvetnik, nagrajeni pisatelj in bivši svetovalec panamskega predsednika Juana Carlosa Varele, je želel zaznamovati posebno priložnost.

»Kupil sem torto, da proslavim šest mesecev, odkar so vdrli v strežnik mojega podjetja – še vedno proti nam namreč ni bil sprožen postopek,« je na Twitterju zapisal Fonseca. A kljub dobri volji, ki jo je izkazoval tistega dne, njegova odvetniška pisarna s 40-letno tradicijo v smislu poostrenega nadzora nad njihovimi strankami in njihovo prakso ni ostala neoškodovana.

Predsednik Varela svojo državo zagovarja s preusmerjanjem pozornosti na Fonsecovo pisarno in novinarje opominja, da »se panamski dokumenti ne nanašajo na državo, ampak na odvetniško pisarno Mossack Fonseca«. Oktobra je Varela novinarjem nemškega Süddeutsche Zeitunga v Münchnu povedal, da bo moral Fonseca, njegov bivši svetovalec, »prevzeti odgovornost za svoja dejanja – in prej ali slej stopiti pred sodnika«.

Panamska generalna državna tožilka Kenia Porcell preiskuje, če so v Mossack Fonseci lajšali ali spodbujali nezakonite dejavnosti. Njen urad je aprila sedež odvetniške pisarne preiskal kar dvakrat, med eno od preiskav so iz pisarne odnesli vreče smeti, polne razrezanega papirja. Septembra je panamski sodnik ovrgel izjavo pisarne Mossack Fonseca, v kateri trdijo, da so bile preiskave, ki jih je vodil državni tožilec za organizirani kriminal Javier Carabello, nezakonite.

Revizije panamskih bančnih regulatorjev in komisije za vrednostne papirje še potekajo. Oktobra je Porcell dejal, da so preiskave odvetniške pisarne »zelo napredne«. Odvetniška pisarna na probleme ni naletela le v Panami, ampak tudi v tujini. Devet pisarn Mossack Fonsece – v britanskih kronskih odvisnostih Jerseyju, otoku Man in Gibraltarju, Peruju, brazilskem São Paolu, na Nizozemskem, Novi Zelandiji, v švicarskem Luganu in ameriški zvezni državi Nevada – je po poročanjih medijev in registrov podjetij (vsaj začasno) zaprlo svoja vrata.

Uradniki v Nevadi so nevadsko podružnico odvetniške pisarne zaradi birokratskih nepravilnosti oglobili za 10.000 dolarjev. Oblasti Britanskih deviških otokov so odvetniški pisarni aprila odredili 31.500 dolarjev, nato še 440.000 dolarjev kazni novembra, in sicer zaradi kršitev pri nadzoru nad pranjem denarja in financiranjem terorizma. Gre za najvišjo kazen, odmerjeno registriranemu agentu v zgodovini Britanskih deviških otokov.

Aretacije: od Venezuele do Izraela

Eno od bivših zaposlenih v odvetniški pisarni Mossack Fonseca, venezuelsko odvetnico Jeanette Almeida, so pridržali v vojaškem zaporu v prestolnici Caracas, kjer jo čaka sojenje zaradi obtožb kršenja bančne zakonodaje.

Venezuelska policija je aretirala tudi mater in brata Adriána Velásqueza, bivšega telesnega stražarja nekdanjega predsednika Huga Cháveza. Velásquez je postal direktor offshore podjetja, ki ga je štiri dni pozneje, ko je bil izvoljen sedanji predsednik Nicolás Maduro, ustanovila odvetniška pisarna Mossack Fonseca.

Venezuelsko javno ministrstvo je oznanilo, da so oblasti Velásquezove sorodnike aretirale na letališču. Zasegli so tudi njihove avtomobile, motorna kolesa in prazne skrinjice za nakit. Velásquez in njegova žena, nekdanja direktorica državnega urada za zakladništvo in medicinska sestra, ki je negovala za rakom obolelega Cháveza, dokler ni marca 2013 umrl, živita v Dominikanski republiki. Velásquezovo mater in brata so izpustili.

V Urugvaju je oblast aprila, ko so bila objavljena poročila, da je sin enega najbogatejših mehiških preprodajalcev drog vpleten v dve podjetji, ki ju je ustanovila pisarna Mossack Fonseca, aretirale enajst ljudi. V Izraelu so aretirali dva investicijska in devizna direktorja, ki naj bi v davčnih oazah prikrivala več sto tisoč dolarjev. To sta bili prvi aretaciji na podlagi davčnih preiskav panamskih dokumentov.

Novembra je britanska agencija za pregon kaznivih dejanj aretirala tri zaposlene v večjih britanskih bankah. Po poročanju britanskih medijev je to bil največji škandal zaradi trgovanja z notranjimi informacijami do takrat. Oblasti novice še niso komentirale, čeprav so aretacije sledile le nekaj dni pozneje, ko je vlada razkrila, da s panamskimi dokumenti preiskuje »obsežno operacijo trgovanja z notranjimi informacijami«.

Čezmejni ukrepi: sodelovanje

Dva dni po prvih poročanjih o panamskih dokumentih je Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), medvladni organ, ki vodi globalne davčne razprave, v Parizu sklicala izredni sestanek. Sestanek davčnih uradnikov iz 35 različnih držav je vodil Mark Konza, namestnik avstralskega davčnega komisarja. Konza pravi, da mu je šef takoj po razkritju panamskih dokumentov preprosto dejal: »Mark, pri tem moraš sodelovati.«

»Naslednjo noč sem z letalom 24 ur potoval v Pariz, kjer sem se moral praktično takoj zglasiti v konferenčni sobi,« se spominja Konza. Soba je bila nabito polna, v njej je sedelo 80 ljudi. Drug za drugim so predstavniki podali svoje izjave o tem, kaj o panamskih dokumentih že vedo in česa ne. »Moj glavni vtis je bil, da so bili vsi med njimi pod pritiskom političnih krogov, ki so od njih zahtevali, naj skupnosti zagotovijo rešitev nastalih razmer,« je še pojasnil. Od takrat je veliko vlad po svetu že sprejelo prve ukrepe.

Evropski parlament se je junija odločil ustanoviti 65-članski odbor, zadolžen za preiskave potencialnih primerov pranja denarja in utaje davkov. »Razkritje panamskih dokumentov je pokazalo, kako preprosto se je skrivati za kompleksnimi strukturami,« je med svojim predlogom za pripravo evropskega seznama davčnih oaz pojasnil Valdis Dombrovskis, podpredsednik evropske komisije.

Junija je Združeno kraljestvo izpolnilo svojo obljubo in ustanovilo javni register lastnikov podjetij. Po podatkih Koalicije za finančno transparentnost so se mesec pred tem na svetovni konferenci proti korupciji v Londonu, kjer so bili panamski dokumenti vroča tema, k istemu obvezali tudi Nigerija, Gana, Kenija in Afganistan. Tako naj bi se tudi sami vključili na vse daljši seznam držav s tovrstnim registrom.

Pripravljenost ukrepati

Medtem ko so posledice razkritja panamskih dokumentov vse številnejše, vlade in odvetniki opozarjajo, da postopek še ni končan – dolgo bo trajalo, preden bomo dosegli trajne spremembe.

Nekatere vlade se reform na veliko otepajo. Sedem od desetih držav, katerih sedanji ali nekdanji voditelji so se znašli v panamskih dokumentih, se je zavezalo k molku ali pa se upirajo sprožitvi preiskav. Med njimi so tudi Saudska Arabija, Katar in Ukrajina, kjer je parlament zavrnil predlog o ustanovitvi preiskovalne komisije.

»Določene vlade so predanost transparentnosti sprejele odprtih rok, medtem ko so jo druge gladko zavrnile,« pravi Porter McConnell, predstavnik Koalicije za finančno transparentnost. »Bojim se, da bomo, dokler osnovni ukrepi finančne transparentnosti ne postanejo svetovna norma, ujeti v večnem ciklu sprejemanja zakonov ob tovrstnih razkritjih.

Odvetniki upajo, da bo javni pritisk, ki ga je sprožila objava panamskih dokumentov, vlade prepričal o boju za globalno rešitev problemov, ki so posledica tajnosti davčnih oaz.

»Davčne oaze so tu že več desetletij in naši izvoljeni uradniki so jih ves ta čas tolerirali,« pravi Alfred de Zayas, izvedenec za človekove pravice v Organizaciji združenih narodov, ki je pred kratkim objavil poročilo o vplivu utaje davkov in finančne tajnosti na človekove pravice. Zayas meni, da so zaradi panamskih dokumentov vlade in mednarodne organizacije problem končno začele resneje obravnavati. »Optimističen sem,« pravi, »prvič se mi zdi, da so ljudje pripravljeni ukrepati.«