Pariški podnebni sporazum spet malo zamuja

Končni osnutek pariškega podnebnega sporazuma z zaostankom bo pripravljen v četrtek, ne že v sredo.

Objavljeno
07. december 2015 17.58
FRANCE-CLIMATE-WARMING-COP21
Borut Tavčar
Borut Tavčar

Ljubljana – Izjave ministrov za okolje, ki imajo dva dni za piljenje osnutka podnebnega sporazuma v Parizu, niso drugačne od izjav predsednikov vlad in držav prvi dan konference. Kljub temu bo končni osnutek pripravljen z zamudo, predvidoma v četrtek.

V soboto so se končala tehnična pogajanja v okviru 21. konference držav pogodbenic okvirne konvencije ZN o spremembi podnebja (COP21) v Parizu. Osnutek končnega dogovora bodo ministri za okolje in podnebne spremembe obravnavali še danes in jutri. »Podnebna konferenca ohranja prizadevanje, da bo do petka sprejet nov globalni podnebni sporazum, ki bo ohranil rast globalne temperature pod dvema stopinjama Celzija v primerjavi s predindustrijsko dobo ter v desetletjih utrl pot k trajnostnem razvoju in nizkoogljični družbi,« pravijo na ministrstvu za okolje in prostor.

Osnutek sporazuma, ki so ga dobili na mizo ministri za okolje, je 43-stranski dokument, ki je razdeljen na sporazum in sklep o sprejetju sporazuma, poleg pa je pripet dodaten dokument, ki vsebuje še vsa dodatna odprta vprašanja pogodbenic, o katerih mislijo, da niso ustrezno vključena v osnutka sporazuma in sklepa. Ta besedila so dobili v roke ministri, ki so jih razdelili v okvirno skupno telo pariški odbor. Ta vsebuje štiri posvetovalne skupine, vsaka pa ima dva predsedujoča ministra z različnih delov sveta. Rezultat naj bi bil priprava končnega osnutka sporazuma v sredo zvečer, vendar prevladuje mnenje, da ministri vseh nerešenih vprašanj ne bodo rešili pred četrtkom. Končni osnutek morajo potem preveriti še pravniki, nato ga morajo prevesti v vse jezike sodelujočih držav, da bi ga v petek lahko sprejeli, če ne bo nadaljnjih zamud.

Še veliko nerešenih vprašanj

Novo besedilo namreč ohranja vsa ključna vprašanja nerešena. Tako se bo glede pravne veljavnosti, petletnih dinamičnih ciklov nadgrajevanja ciljev in zavez pogodbenic ter finančnih določb treba še dogovoriti. »Čeprav nov osnutek končnega dogovora ne kaže na vsebinski napredek, je bilo opravljeno nujno tehnično delo, ki je pripomoglo tudi h krepitvi zaupanja med pogodbenicami, potrebno za sklepanje kompromisov ob koncu pogajanj,« pravijo na ministrstvu za okolje in prostor.

»Vsem tu je jasno, da morajo v Parizu zagotoviti dolgoročno jasno pot naprej, vsaj do leta 2050, če ne do leta 2100. Sporazum mora temeljiti na treh stebrih, ukrepih za preprečitev najbolj katastrofalnih podnebnih posledic, kar pomeni zniževanje emisij, zagotavljanju podnebne odpornosti oziroma prilagajanja, ves ta proces pa mora pospešiti prehod v nizkoogljično družbo. Če teh stebrov ne bo, tudi sporazum ne bo uspešen,« meni prvi slovenski tehnični pogajalec Zoran Kus.

Pri tem je še vedno nerešenih pet ključnih vprašanj, Kus meni, da bi moral biti v sporazumu določen odstotek znižanja svetovnih emisij do leta 2050, ne le splošen cilj dve stopinji Celzija. Pot mora poleg tega biti utemeljena na petletnih ciklih. To pomeni, da se bodo cilji dopolnjevali vsakih pet let, sedanje zaveze držav namreč niso dovolj. Sprejet bi moral biti tudi transparenten sistem nadzora ali vsaj trdna zaveza, da ga bodo države pripravile do leta 2020, ko naj bi pariški sporazum začel veljati. Kus meni, da bi se v sporazumu morali znebiti delitve na razvite in nerazvite države, saj je že 30 držav, ki so bile pred 25 leti uvrščene na seznam manj razvitih, zdaj bolj razvitih kot najrevnejša država Evropske unije. Peto vprašanje pa je podpora za države v razvoju, Kus opozarja, da ne gre zgolj za 100 milijard dolarjev, temveč tudi za olajšan prenos čistih tehnologij in usposabljanje, saj v nekaterih državah programov ne znajo izvajati.

Šesto in zelo pomembno vprašanje je tudi to, kaj od tega naj bo pravno zavezujoče. Kus je pojasnil, da bo najverjetneje pravno zavezujoč cilj zmanjšanja emisij in petletni cikli, predlagane zaveze držav pa ne, saj temu nasprotujejo ZDA. EU ima sicer najambicioznejši cilj od vseh, zmanjšanje emisij za 40 odstotkov (v primerjavi s 1990) do 2030. »Vse druge države imajo nižje cilje, vendar je pomembno, da so zraven države z 80 do 90 odstotkov svetovnih emisij, dobra novica je tudi to, da se ZDA odpirajo,« pravi Kus.

Ratifikacija do leta 2020

V sporazum bodo sicer vtkali tudi biodiverziteto, prehransko varnost in drugo, Slovenija je, denimo, podprla dodatno, primernejšo navedbo človekovih pravic. »Nezaslišano bi bilo, če bi se ta sporazum razvijal v drugo smer po vseh teh napovedih zavez, po vseh političnih sporočilih, šestih letih nadgrajevanja sporazuma po nesrečnem dogodku v Københavnu. Vsako politično srečanje je imelo v zadnjih letih na dnevnem redu podnebne spremembe,« je povedal Kus, ki pa tudi priznava, da bi, če bi sporazum sprejeli pet let prej, svet gotovo prihranil več bilijonov evrov.  Zdaj bodo podnebne spremembe terjale med 0,5 in 1,5 odstotka BDP, če bi čakali še pet let, pa bi se škoda po ocenah povzpela za štiri do pet odstotkov BDP. Pariški sporazum bo sicer leta 2020 zamenjal drugo obdobje kjotskega protokola, ki vključuje manj kot 40 držav in le 15 odstotkov svetovnih emisij.