Tiskane izdaje
München - Evropa se že vse od nastopa predsednika Donalda Trumpa sprašuje, ali bo nova ameriška administracija enako zavezana transatlantskemu zavezništvu kot tiste pred njo. To je tudi osrednje vprašanje letošnje münchenske varnostne konference, a je ameriški podpredsednik Mike Pence Evropi zagotovil: »ZDA so vedno bile in bodo vaš najpomembnejši zaveznik!« Bo pa njegova država vztrajala pri pravičnejši delitvi varnostnega bremena, saj poleg ZDA le še nekaj članic Nata dosega dvoodstotno proračunsko mejo za obrambo, pa čeprav so že leta 2014 v Walesu vsi soglašali o njej.
Nemška kanclerka Angela Merkel je v svojem govoru v münchenskem hotelu Bayerischer Hof poudarila, da je njena država, ki za obrambo daje komaj 1,2 odstotka bruto domačega proizvoda, sredstva zanjo v zadnjem proračunu povečala za osem odstotkov. Sploh pa da izdatkov za obrambo ne bi smeli meriti le z denarjem za vojsko, ampak bi morali všteti tudi pomoč pri razvoju in druge ukrepe, ki pomagajo preprečevati krize. Poudarila je pomembnost transatlantskega sodelovanja, saj se četrt stoletja po koncu hladne vojne svet dramatično spreminja. Ni več dveh blokov, mednarodna struktura je multilateralna. ZDA še vedno prevladujejo v njej, a smo v minulih desetletjih doživeli tudi vzpon držav v razvoju, še posebej v Aziji.
Zavarovati zunanje meje EU
Nemška kanclerka bi si želela, da bi se podobno kot Azija razvijala tudi Afrika, a je poudarila, da se je svetovni BDP v zadnjih 25 letih potrojil, z enakim tempom se je povečal ameriški, evropski BDP se je podvojil, kitajski pa je poskočil za kar 28-krat. A se soočamo tudi z grožnjami terorizma in državljanskih vojn, položaj pa spreminjata tudi globalizacija in digitalizacija. Nemška kanclerka je prepričana, da teh izzivov nobena država ne more obvladati sama, ker pa multilateralne strukture marsikje še niso učinkovite, se državljani marsikje sprašujejo, ali jim ne bi bilo bolje v protekcionizmu in osamitvi. Sama je prepričana, da ni tako, a je treba probleme reševati, kar še posebej velja za Evropsko unijo po brexitu.
Merklova je poudarila še nemški koncept socialnega tržnega gospodarstva, ki se z zavarovanjem konkurenčnosti in delovnih mest zavzema za blaginjo za vse, a je tudi priznala, da krize evrskega območja še nismo popolnoma obvladali. Prav tako nismo bili pripravljeni na begunsko krizo, zato bi bilo po njenem treba zavarovati zunanje meje EU, da bi tako ohranili svobodo gibanja znotraj njih. Poudarila je tudi, da lizbonska pogodba dovoljuje sodelovanje na različnih nivojih.
Tudi letos je münchenska kofenerenca pritegnila široko paleto gostov, med njimi tudi bangladeško premierko Šejk Hasino. Foto: Reuters
Ko je govorila o vojaški sposobnosti Evrope, je nemška kanclerka poudarila, da to ne more biti alternativa Natu, tudi zaradi dogajanj v Ukrajini, zaradi katerih je po njenem prepričanju treba okrepiti vzhodno krilo severnoatlantske vojaške zveze. Normandijski format predvideva politične spremembe, a šele po doseganju premirja, ki ga žal še ni, zato morata oba procesa potekati sočasno. Žal ji je tudi, da z Rusijo še niso vzpostavili dovolj dobrih odnosov, a tudi zato pozdravlja nadaljevanje sodelovanja v okviru sveta med to državo in Natom.
Angela Merkel je prepričana, da se evropske države tudi proti islamskemu terorizmu ne morejo bojevati same, ampak potrebujejo sodelovanje z ZDA. A je treba po njenem prepričanju pritegniti tudi muslimanske države in zato jasno povedati, da ne gre za boj proti islamu, ampak proti njegovemu izkrivljanju. Tudi zaradi slednjega so nekatere bližnjevzhodne in evropske države preplavljene z begunci. Poudarila je še, da bi se morala EU intenzivneje ukvarjati z reševanjem katastrofalnih razmer v Siriji, sploh ker je soseda Sirije tudi Ciper, torej članica povezave.
»Mir je mogoče doseči le z močjo«
»Zgodovina kaže: če je mir in blagostanje v Evropi in ZDA, spodbujamo mir in blagostanje po vsem svetu,« je naslednji münchenski govornik, ameriški podpredsednik Mike Pence, v imenu Bele hiše zagotovil neomajno privrženost transatlantski vojaški zvezi, »ki smo ji bili zvesti skozi generacije in ji bomo tudi ostali zvesti.« Vaši boji so naši boji in vaši uspehi so naši uspehi, je zagotovil in dodal, da se zavzemamo za isto idejo svobode, demokracije, vladavine prava in pravičnosti.
Spomnil je na stoto obletnico ameriškega vstopa v prvo svetovno vojno in na ameriške žrtve za svobodo Evrope v drugi svetovni vojni, »da bi zagotovili, da se vojne strahote nikoli več ne vrnejo na to celino«. Povedal je, da je leta 1977 kot osemnajstletnik obiskal Nemčijo in občudoval bogate avenije Zahodnega Berlina, nato pa je prečkal Checkpoint Charlie ter osupnil nad sivino komunizma na vzhodni strani in nad vidnimi razlikami med svobodo in nesvobodo. ZDA so Nemčiji stale ob strani tudi v času njenega združevanja, je poudaril, in se tudi sam zavzel za ozemeljsko nedotakljivost kot temelj miru v Evropi.
Udeleženci demonstracij za mir, ki so ob robu varnostne konference potekale na münchenskih ulicah. Foto: AP
V Evropi je padel komunizem in prevladala svoboda, a se rojevajo nove nevarnosti, je Pence omenil države, ki jih v Washingtonu zaznavajo kot varnostne grožnje, in islamske teroriste. Sovražnik je, tako ameriški podpredsednik, brez milosti udaril 11. septembra 2001 in Američani bodo večno hvaležni Evropi, ki jim je tedaj stala ob strani, Nato pa je prvič aktiviral svoj peti člen. Minulo stoletje nas je naučilo, da prizadevanja za mir in napredek nikoli niso končana in da je mir mogoče doseči le z močjo, je prepričan Pence, ki zagotavlja odločenost svojega predsednika za okrepitev obrambe »pred znanimi današnjimi in neznanimi jutrišnjimi grožnjami«.
Čeprav bo njegova država sodelovala z Rusijo, bo tudi skrbela, da ta država odgovarja za svoja dejanja, pa tudi za to, da Iran nikoli ne bo z jedrsko bombo ogrožal bližnjevzhodne regije in še posebej Izraela. Islamsko državo, ki je zanj »največje zlo od vsega«, bodo »vrgli na smetišče zgodovine, kamor tudi sodi«. A je Mike Pence spet opozoril, da zaveznice iz Nata »predolgo« niso izpolnile svojih obveznosti z vrha v Walesu, zahodna vojaška zveza pa mora nadgraditi taktiko 20. stoletja za »boj proti zlu 21. stoletja«. Nikomur ne vsiljujemo našega načina življenja, a naj se ta blešči za vse.
Lavrov za »post-zahodni svet«
»Nato je, tako kot je bil prej, ustanova hladne vojne, tako v glavah kot v srcih,« je na münchenski varnostni konferenci ocenil ruski zunanji minister Sergej Lavrov. Po njegovem prepričanju na dolgi rok ne more delovati, da neke vrste elitni klub držav vlada svetu, visoki ruski politik upa na prevlado »demokratične svetovne ureditve« v post-zahodnem svetu, v katerem bo vsaka država definirana s svojo suverenostjo.
Lavrov se je sicer zavzel za pragmatične odnose z ZDA »v medsebojnem spoštovanju in priznavanju naše odgovornosti za globalno stabilnost«, saj da državi nikoli nista bili neposredno vpleteni v konflikt, loči pa ju samo Beringov preliv. »Okrepitev ameriško-ruskih odnosov je v našem skupnem interesu. Pripravljeni smo na to, če so pripravljene tudi ZDA,« je povedal, da si Rusija želi skupnega prostora za dobro sosedstvo od Vancouvra do Vladivostoka.
Ruski zunanji minister Lavrov se je zavzel za pregmatične odnose z ZDA. Foto: AFP
Ruski zunanji minister je odgovornost za zaostrovanja pripisal drugim, še posebej širitvi Nata, in poudaril številne pobude za izboljšanje odnosov, ki so jih predstavili sami, a so ostale brez odgovora. Opozoril je na množico groženj svetovnemu miru, od Libije in Sirije do tihotapljenja mamil, povedal pa je tudi svoje stališče o ukrajinski krizi: sporazum iz Minska zahteva politične reforme 30 dni po začetku umika težkega orožja iz vzhoda Ukrajine, to pa se ni zgodilo. »Rusija ne išče konflikta z nikomer, a bo zavarovala svoje interese,« je poudaril. Ruski interes je po njegovih besedah uresničitev sporazumov iz Minska, pred tem pa da »tudi naše sankcije proti EU ne bodo odpravljene!«
Lavrov je zavrnil tudi očitke na račun največjih ruskih vojaških manevrov v zadnjih desetletjih, načrtovanih za letošnje leto, saj so, kolikor ve, na vse ruske manevre povabljeni tudi tuji opazovalci. Preden se obtožujemo, se pogovorimo, je pozval in poudaril, da ni Rusija prekinila praktičnega sodelovanja z Natom. Na vprašanje o vmešavanju svoje vlade v ameriške in francoske volitve pa je dejal, naj obtoževalci pridejo na dan z dejstvi in ne le z obtožbami. Poudaril je tudi, da se je njegova vlada že pred časom zavzela za posvetovanje o kibernetski varnosti v okviru OZN, a zahodni partnerji niso odgovorili na njihovo pobudo. Mogoče se bo kaj spremenilo zdaj, ko je nemška kanclerka predlagala pogovore o tem v okviru sveta Nata in Rusije.
