Tiskane izdaje
New York – V javnomnenjski raziskavi, ki jo je za tiskovno agencijo Reuters opravilo podjetje Ipsos, je večina od slabih tri tisoč vprašanih kot največjo nevarnost označila Islamsko državo. Toda v močno razdeljenih ZDA kot precejšnjo grožnjo dojemajo politične nasprotnike, za skoraj vsakega petega Američana je nevaren tudi predsednik Obama.
Nikogar ni presenetilo, da se Američani najbolj bojijo terorističnih napadov in da jih daleč največ (58 odstotkov) kot največjo grožnjo označuje skrajneže Islamske države, saj se ta zadnje mesece največ pojavlja v medijih in je zasenčila Al Kaido (boji se je 43 odstotkov vprašanih), avtorico terorističnega napada 11. septembra 2001. Američani se približno strinjajo, kaj so zunanje grožnje ZDA, ne glede na politično prepričanje, le da se republikanci počutijo precej bolj ogrožene. Po besedah Petra Van Burena, nekdanjega ameriškega diplomata, se strokovnjaki za nacionalno varnost verjetno ne strinjajo z mnenjem javnosti. »Večina se jih bolj boji Boko Harama, strašljive, toda razcapane skrajne islamske skupine iz Nigerije, ki bi verjetno imela težave pri nakupu letalskih kart do ZDA, kot pa Rusije, ki je nedavno zavzela del evropske države,« ugotavlja.
Nič kaj dobro se ni odrezal niti Barack Obama. Ameriški predsednik je med vprašanimi zbujal le malo manj strahu kot ruski, saj se Vladimirja Putina boji dvajset odstotkov vprašanih, Obame pa osemnajst odstotkov. Podrobnejši pogled pokaže, da so tega krivi predvsem republikanci, od dobrih tisoč sodelujočih v anketi jih je bila kar tretjina namreč prepričanih, da je mož v ovalni pisarni neposredna grožnja državi in je hujši od Putina in celo sirskega samodržca Bašarja al Asada. Podobno kot Obame je volivce na desnici strah tudi iranskega ajatole Ali Hameneja.
Nič kaj prijetni niso niti rezultati, kako Američani vidijo drug drugega. Trinajst odstotkov vprašanih je navedlo obe stranki, demokratsko in republikansko, kot grožnjo državi, kar je enako številu tistih, ki mislijo, da ZDA ogroža Kitajska. Pri čemer 27 odstotkov republikancev verjame v grozečo demokratsko stranko, na drugi strani desnico kot neposredno nevarnost dojema 22 odstotkov demokratov.
Rezultati niso presenetili sociologa Barryja Glassnerja, avtorja knjige Kultura strahu: Zakaj se Američani bojijo napačnih stvari. »Nagnjeni smo k demoniziranju oseb na položajih. Televizija in politika barantata s strahom,« trdi Glassner. In hkrati napoveduje, da bo razpihovanje strahu pred nasprotniki ena od glavnih opor prihajajočih predsedniških kampanj.
Van Buren opozarja, da se več ljudi (39 odstotkov) bolj boji elektronskih napadov in elektronskega vohunstva (niso pa opredelili, ali mislijo na predolga domača ali tuja obveščevalna ušesa), kot pa podnebnih sprememb (24 odstotkov). Znanstveno utemeljeno opozorilo, da bo segrevanje ozračja svet spremenilo na slabše, spet cepi politična optika. Medtem ko skrb trpinči vsakega tretjega demokrata, 27 odstotkov republikancev samo odmahne z roko in trdi, da so podnebne spremembe le del naravnega cikla.
