Tiskane izdaje
Islamski državi - Korasanu, kakor se imenuje podružnica zloglasne islamistične organizacije pod Hindukušem, se po ustanovitvi na začetku lanskega leta ni uspelo razviti v relevantno džihadistično skupino. Pod pritiskom občasnih ameriških bombardiranj in kopenskih operacij režimskih sil in tudi talibov se je ozemlje pod njenim nadzorom skrčilo na vsega štiri okraje (Ačin, Kot, Nazijan, De Bala) v vzhodni provinci Nangarhar. Sredi lanskega leta, ko je bila Islamska država - Korasan na vrhuncu moči, je nadzorovala osem nangarharskih okrajev, poleg tega pa je delovala tudi v nekaterih okrajih provinc Helmand, Zabol, Farah in Logar.
V zadnjem letu in pol se je menda občutno zmanjšalo tudi število njenih borcev. Medtem ko je ameriška vojska lani ocenila, da se giblje med 2000 in 3000 pripadniki, so se zdaj te ocene znižale na manj kot tisoč mož.
Življenje pod džihadisti
Zaradi slabih varnostnih razmer na območjih pod nadzorom Islamske države - Korasana je letos poleti plemenski starešina, ki se je predstavil le z imenom Kan, s svojo družino zbežal z območja Mamand v Ačinu. Ker islamisti civilistom niso dovolili oditi, se jim je zlagal, da so otroci bolni in jih mora le peljati k zdravniku. Zato so morali vse svoje imetje pustiti v vasi. Pred begom so člani Islamske države - Korasana ubili Kanovega nečaka, 28-letnega Saida Askarja, očeta šestih otrok, ki se je preživljal kot voznik taksija. »Borci Daeša [Islamske države] so zahtevali, naj bo njihov voznik. Ker je zavrnil, so ga ubili. Če ubogaš njihove ukaze, te pustijo živeti. Če jih ne, te ubijejo,« je povedal Kan.
Iz okraja Ačin je avgusta letos zbežala tudi družina komaj 15-letnega Hanifule. Priložnost za beg se je pojavila, ko so vladne sile začasno prevzele nadzor nad njihovo vasjo. Ko so borci Islamske države - Korasana prevzeli nadzor nad tistim območjem, so zaprli šole in začeli novačiti otroke v svoje vrste. »Nekatere so s silo odvzeli družinam in jih odpeljali na vadbišče,« je zatrdil Hanifula. Tudi v Kabulu, kamor se je zatekla njegova družina, Hanifula ne more hoditi v šolo, saj mora skupaj drugimi družinskimi člani delati za golo preživetje. »Prodajam zelenjavo iz samokolnice,« pove.
Islamska država - Korasan v svoje vrste vključuje tudi mladoletnike, pravi Hanifula. Foto: Vasja Badalič
Do svežih novic o dogajanju na območjih, ki so pod nadzorom Islamske države, je težko priti, ker so islamisti domačinom prepovedali uporabo mobilnih telefonov in družabnih omrežij. »Mobilni telefoni niso dovoljeni. Če člani Daeša vidijo koga s telefonom, ga kaznujejo. Kljub temu mnogi skrivajo svoje telefone in jih uporabljajo na skrivaj,« je dejal Zahir Šah, zdravnik iz Ačina, ki je že lani zbežal v Kabul.
Koketiranje z IS
Ob ustanovitvi Islamske države - Korasana so v njej prevladovali nekdanji člani Talibskega gibanja Pakistan (TTP), ki so se pred ofenzivami pakistanske vojske zatekli iz pakistanskih plemenskih območij v provinco Nangarhar. Skupaj z družinami so se naselili v južnih nangarharskih okrajih, po oceni afganistanskih oblasti se je tja priselilo približno 2000 pakistanskih družin. »Ti ljudje so se naselili v našem okraju. Prišli so z družinami kot begunci. Nismo vedeli, da bodo postali Daeš. To smo spoznali kasneje. Prišli so kot preprosti ljudje, potem pa so se začeli boriti proti talibom,« se spominja Zahir Šah.
Kot opozarja Borhan Osman, raziskovalec Afganistanske analitične mreže (AAN), so afganistanske oblasti pakistanskim talibom sprva dovolile, da se naselijo na afganistanskem ozemlju, ker so upale, da bodo lahko te borce najele za boj proti Pakistanu. Tako kot pakistanske oblasti dopuščajo afganistanskim talibom »skrivanje« na pakistanskem ozemlju, so tudi afganistanske oblasti dopuščale pakistanskim talibom naseljevanje in gibanje na njihovi strani meje. Poleg tega so omogočile pakistanskim džihadistom zdravljenje v javnih bolnišnicah pa tudi vodenje lastnih madras, ki so služile kot rekrutni centri za nove borce.
Med skupinami pakistanskih talibov, ki so jih sprejele afganistanske oblasti, je bila tudi Islamska vojska, uporniška skupina iz pakistanskega plemenskega območja Hajber, ki jo vodi Mangal Bah Afridi. Njeni borci so se nemoteno naselili v Nangarharju. Čeprav se Islamska vojska ni formalno združila z Islamsko državo - Korasanom, ostaja njena tesna zaveznica. Razdelili sta si dva teritorija v Nangarharju, Islamski vojski je pripadel okraj Nazijan.
»Če ubogaš njihove ukaze, te pustijo živeti. Če jih ne, te ubijejo,« je o pripadnikih IS dejal Kan. Foto: Vasja Badalič
Ravno pakistanski džihadisti, ki so jih podpirale afganistanske oblasti, so tvorili večino borcev novoustanovljene afganistansko-pakistanske podružnice Islamske države. Tako je afganistanski režim, »naš« zaveznik, ki je skoraj povsem odvisen od finančne in vojaške pomoči zahodnih držav, posredno pripomogel k vzpostavitvi podružnice Islamske države, ki ima svoje poveljstvo na območju Mamand v Ačinu. Zaradi vladne podpore islamistom so domačini v Nangarharju sprva pozdravili njihov prihod, saj so mislili, da gre za novo provladno skupino. To so potrdili tudi sami borci Islamske države - Korasana, ki so sprva trdili, da se bodo borili proti Pakistanu, ne pa proti afganistanskim silam.
A načrt, ki so ga imele afganistanske oblasti, se je izjalovil. Čeprav so se borci Islamske države - Korasana najprej spoprijeli s talibi, so od sredine lanskega leta začeli izvajati operacije tudi proti članom afganistanskega represivnega aparata. Šele takrat so v boj proti tej skupini stopile tako ameriške kot tudi režimske sile.
Zaton Islamske države?
Nenavadni ad hoc »koaliciji«, ki jo sestavljajo ameriške zračne sile, režimska vojska in talibi, je za zdaj uspelo ustaviti pohod Islamske države - Korasana. V tej koaliciji so se talibi izkazali za najučinkovitejšo bojno silo, saj spopadi potekajo na ruralnih območjih, ki so bila prej pod njihovim nadzorom. Vse poskuse Islamske države, da se razširi v province Helmand, Farah, Zabol in Logar, so zatrli talibi. V Nangarharju je njihov boj proti podružnici Islamske države nekoliko otežen, ker talibsko gibanje tam ni tako homogeno in enotno kot v tradicionalnih talibskih provincah, kot sta Helmand in Zabol.
Zahir Šah pravi, da vojska ni zmožna obdržati pod svojim nadzorom območja, kjer sproža operacije proti Islamski državi - Korasanu. Foto: Vasja Badalič
Čeprav se območja pod nadzorom Islamske države - Korasana krčijo, so nekateri domačini prepričani, da vladne sile bodisi ne zmorejo bodisi nočejo premagati te skupine. »Včasih se vojska bori proti njim, včasih ne. Če bi jih hoteli pokončati, bi jih že zdavnaj,« je prepričan Zahir Šah. Podobno kot v drugih provincah vojska nima dovolj mož, da bi lahko trajno nadzorovala območja, ki jih osvoji v vojaških operacijah. »Če vojska hoče osvojiti neki kraj, ga osvoji. A potem se vojaki umaknejo in tja se vrne Daeš,« ugotavlja Zahir Šah.
