Tiskane izdaje
Berlin – V Nemčiji je znova završalo: po podatkih s spletnega portala Wikileaks ameriška obveščevalna agencija Cia iz frankfurtskega generalnega konzulata ZDA nadzoruje prenosne telefone, računalnike in celo televizijske sprejemnike svojih tarč. Če to drži, dokumenti iz tako imenovanega Trezorja 7 razkrivajo razsežnosti ameriškega vohunjenja v čedalje bolj povezanem svetu.
»O avtentičnosti ali vsebini domnevnih tajnih dokumentov ne dajemo izjav,« so za nemško tiskovno agencijo dpa povedali pristojni, kar bo zagotovo še podžgalo sume. Na Wikileaksu so se namreč pojavile domneve, da Američani iz svojega frankfurtskega generalnega konzulata vodijo kibernetske napade na Evropo, Bližnji vzhod in Afriko. Če te domneve držijo, zadnja odkritja presegajo celo razkritja vohuna in žvižgača Edwarda Snowdna o ameriški NSA. Podatki, ki so jih razkrili v torek, so šele začetek, je napovedal Wikileaks.
Assangeevo svarilo
Julian Assange je posvaril pred »zelo velikim tveganjem« nenadzorovanega širjenja kibernetskega orožja, in tega ni obtožil le Američanov, ampak tudi nekatere njihove zaveznike. Britanski in ameriški vohuni naj bi iphone in androide spreminjali v vohunska sredstva, pripisujejo jim tudi sposobnost prevzemanja nadzora nad avtomobili ter pametnimi televizijskimi sprejemniki južnokorejske družbe Samsung. V Cii naj bi proizvedli najmanj 1000 računalniških virusov, trojanskih konjev in druge programske opreme za prevzem nadzora nad napravami, ki so razširjene tudi med običajnim prebivalstvom.
»Wikileaksov odmet večjega dela - kot trdijo - hekerskega orožja Cie bi moral odpreti oči vsem, ki se še vedno vdajajo iluzijam, da Julian Assange in nekdanji sodelavec NSA Edward Snowden ne poskušata oslabiti ZDA,« so zapisali v ameriškem časopisu Wall Street Journal (WSJ). »Videti je, da objava Cijinih dokumentov razkriva ameriškim sovražnikom bistveno prednost ZDA v boju proti asimetričnim grožnjam novega stoletja: boljšo tehnologijo, ki zagotavlja boljše obveščevalno delo.«
V WSJ so opozorili, da se bodo tuji agenti ali celo teroristi zdaj lažje skrili pred zasledovanjem, »saj čeprav so ameriški sovražniki barbarski, niso nujno tudi neumni«. Po njihovih navedbah je bilo že Osamo bin Ladna tako težko najti zaradi izdelanega sistema komuniciranja, ki je zavajal ameriške zasledovalce. Ameriške obveščevalce zdaj čaka naporno in drago ugotavljanje, kdo je v ozadju razkritja tajnih podatkov in koga vse ti ogrožajo. »Wikileaks nikoli ne razkriva kitajskih ali ruskih skrivnosti, uničiti hočejo le Ameriko.«
Ruska propagandna vojna?
Če Američani škripajo z zobmi, v Nemčiji za zdaj še ni zaznati velikega ogorčenja, kakršno je pred časom vzbudilo Snowdnovo razkritje ameriškega prisluškovanja telefonu kanclerke Angele Merkel. Morda se bo to še spremenilo, a so Nemci medtem izvedeli, da podobne akcije izvaja tudi njihova obveščevalna služba, zadrževanje ameriškega žvižgača v Rusiji pa tudi mnogim izmed njih vzbuja sume, da je Edward Snowden - in morda tudi Julian Assange - del ruske propagandne vojne proti Zahodu.
Za ameriškimi demokrati zdaj obtožujeta Moskvo spretnega vplivanja na javno mnenje tudi sredinska francoska predsedniška kandidata, pred »kompromatom« in podobnimi akcijami pa v predvolilnem letu svarijo tudi nemške obveščevalne službe.
