Tiskane izdaje
V Ukrajini v zadnjih dnevih sprejemajo ukrepe proti ruskim »ideološkim državnim aparatom«, kot so spletni portali in mediji ter Ruska pravoslavna cerkev, kar so v Kremlju označili za še en primer »pobesnele rusofobične usmerjenosti kijevske politike«.
Včeraj bi morala vrhovna rada, kakor v Ukrajini pravijo svojemu enodomnemu parlamentu, v prvem branju obravnavati dva zakona, ki urejata delovanje verskih organizacij, njuno morebitno sprejetje pa bo vplivalo zlasti na delovanje ukrajinske podružnice Ruske pravoslavne cerkve, ki ji uradno pravijo Ukrajinska pravoslavna cerkev Moskovskega patriarhata. Ta utegne ostati brez dela prihodkov in svojega pravnega statusa. V predlogu zakona »o posebnem statusu religioznih organizacij, katerih vodstveni centri so v državi, ki jo je vrhovna rada priznala za državo agresorico«, je zapisano, da bodo lahko ruske cerkve vodje svojih ukrajinskih ekspozitur, metropolite in episkope postavljale zgolj s soglasjem Kijeva, drugi zakon pa spreminja meje verskih občin teh cerkva.
Razburjena Moskva
V Moskvi so ti zakonski načrti povzročili veliko razburjenja. Poglavar Ruske pravoslavne cerkve in moskovski metropolit Kiril je generalnemu sekretarju Združenih narodov Antóniu Guterresu, papežu Frančišku in voditeljem držav »normandijske četverice«, v kateri sta poleg Rusije in Ukrajine še Francija in Nemčija, že pred dnevi poslal protest proti zakonom, »ki grozijo, da bodo postali nezaslišan primer teptanja človekove pravice do svobode veroizpovedi«.
Ruski cerkveni voditelj se je v pismu, ki so ga prejeli predsedniki Ukrajine Petro Porošenko, Rusije Vladimir Putin in Francije Emmanuel Macron ter kanclerka Angela Merkel, pritožil, da so še pred sprejetjem teh zakonov v zadnjih dveh letih »desničarsko radikalni elementi« v Ukrajini nasilno zasegli več kot 40 cerkva, ki pripadajo Ukrajinski pravoslavni cerkvi. Po Kirilovih besedah zdaj Ukrajini grozi »omejevalna zakonodaja o verskih skupnostih, ki je niso poznali niti v času komunističnega režima, na drugih območjih Evrope je nekaj podobnega obstajalo le v času nacističnih oblasti v Nemčiji«.
Poglavar ruske cerkve je posvaril, da bo sprejetje teh zakonov ogrozilo ustavne pravice milijonov ukrajinskih vernikov, izzvalo val nasilja in novih zasegov cerkva ter zaostrilo državljansko vojno v Ukrajini, ker jo bo razširilo še na versko področje. Zato lahko po njegovem zakona otežita tudi izvajanje minških sporazumov.
Na seznamu podjetij, ki ne smejo več delovati v državi, se niso znašle le banke, ampak tudi mediji in priljubljene spletne strani, kakor so na primer poštni strežnik mail.ru, iskalnik Jandex.ru ali ruska različica facebooka vkontakte.
Na ukrajinskih straneh tega priljubljenega spletišča so zaradi strahu pred izključitvijo dan po podpisu ukaza zaznali rekorden dnevni obisk, 18 milijonov uporabnikov. Nekateri ukrajinski internetni ponudniki že onemogočajo dostop do sankcioniranih spletnih strani, a za dejansko izpolnitev Porošenkovih ukazov bi v Ukrajini potrebovali »leto ali dve in milijardo dolarjev«, kakor je za ruski časnik Kommersant povedal predsednik uprave Internetne zveze Ukrajine Aleksander Fedijenko.
V Moskvi so ostro obsodili uvedbo novih ukrajinskih sankcij in prepoved ruskih medijev. Kijev je to storil zato, da bi »blokiral največjo možno količino alternativnih virov informacij«, je včeraj izjavila tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova. Njeni kolegi v ZDA so podprli prizadevanja ukrajinskih oblasti, da bi »zaščitile svoje nacionalne interese«, a so pozvali Kijev, naj to stori brez kršenja ustavnih temeljev, med katere sodi tudi svoboda izražanja. A ta za Washington ne velja za ruske medije, ki da hočejo »destabilizirati« Ukrajino z »lažnimi novicami«.
Takšno je bilo tudi stališče na sedežu Nata, kjer so prepričani, da pri ukrajinskem ukrepu ne gre za vprašanje svobode izražanja, temveč za vprašanje varnosti. Vendar se tokrat na Zahodu niso vsi strinjali s tem. V Berlinu so zaskrbljeni zaradi novih ukrajinskih sankcij, saj »nas številne reči, ki so povezane z mediji, silijo k razmišljanju o novinarski svobodi«, je povedal tiskovni predstavnik nemške vlade Martin Schäfer.
Tudi za generalnega sekretarja Sveta Evrope Thorbjørna Jaglanda je »blokiranje družbenih omrežij, iskalnikov, poštnih strežnikov in novičarskih strani v nasprotju z našim skupnim razumevanjem svobode izražanja in medijske svobode«. Mednarodna organizacija Human Rights Watch je pozvala ukrajinskega predsednika, naj umakne zakon. »Z eno samo potezo je Porošenko zadal strašen udarec svobodi govora v Ukrajini. To je še en ciničen primer, kako lahkotno poskuša neupravičeno nadzirati javni diskurz v državi,« je povedala Tanya Cooper, ki pri tej organizaciji bedi nad spoštovanjem človekovih pravic v Ukrajini.
