Kijev − Diplomatska prizadevanja za umirjanje napetih razmer v Ukrajini doslej še niso prinesla želenega preboja, pa tudi nadaljevanje spopadov med proruskimi separatisti in ukrajinsko vojsko ter nenehno obtoževanje in medsebojno pripisovanje krivde prilivajo olje na ogenj krize.
Ukrajina je danes sporočila, da je taktični bataljon ruskih vojakov pri vasi Pobeda, ki leži približno 50 kilometrov od Donecka, postavil oporišče. Poleg tega je v bližnjo vas Amvrosijivka menda pripeljalo pet oklepnikov in tovornjak; poti mestu Telmanove, ki je od Donecka oddaljeno približno 80, od ruske meje pa 20 kilometrov, pa se menda pomika konvoj približno sto ruskih tankov in vozil, naloženih z orožjem. Kijev je Moskvo obtožil, da poskuša južno od Donecka, ki so ga pred dnevi obkolile ukrajinske sile, ki pa se po navedbah agencije AFP iz okolice mesta danes umikajo, odpreti še eno fronto.
Olje na ogenj že tako napetih odnosov je danes prilil še ukrajinski premier Arsenij Jacenjuk, ki je zvezo Nato − ta se prihodnji teden sestane na vrhu v Walesu − pozval k ukrepanju in pomoči Kijevu. »Od naših zahodnih partnerjev pričakujemo, da nam zagotovijo praktično pomoč in na srečanju sprejmejo ključne odločitve,« je dejal Jacenjuk.
Generalni sekretar zveze Nato Anders Fogh Rasmussen je v pogovoru za britanski časnik Guardian sicer že dejal, da bodo na vrhu skušali premostiti razlike v zavezništvu ter sprejeti ukrepe, ki bodo omogočili hiter premik Natovih vojaških sil na vzhod Evrope. Te bi po njegovih besedah na območju ostale le, dokler bo to potrebno, poteza pa ne bo vključevala vzpostavitve trajnih baz, k čemur so sicer pozvale nekatere članice zavezništva.
Pogovori Putina in Porošenka brez konkretnega napredka
Včerajšnji pogovori ruskega in ukrajinskega predsednika Vladimirja Putina in Petra Porošenka so se končali brez konkretnega napredka. Državnika namreč nista uspela doseči ne dogovora o končanju konflikta na vzhodu Ukrajine ne o izboljšanju ohlajenih odnosov med državama.
Po srečanju je Porošenko sporočil, da so nekaj rezultatov dosegli, a vidnejših kompromisov niso sklenili. Kot je dodal, so vse strani brez izjeme pristale na njegov mirovni načrt, a je ob tem zahteval odločne ukrepe, ki bi Ukrajini prinesli mir, in ne le besede. Dodal je še, da sta s Putinom med drugim razpravljala tudi o možnosti zaprtja ukrajinske meje, da bi s tem preprečili prehajanje opreme, orožja in plačancev.
Ruski predsednik pa je izrazil pripravljenost Moskve, da bo storila vse za mirovni proces v Ukrajini, če se bo začel, zmanjšal pa je pomen nedavnega prijetja desetih ruskih vojakov v Ukrajini, piše STA.
Putin in Porošenko sta se dogovorila za obnovitev pogovorov t. i. kontaktne skupine, v kateri poleg obeh držav sodeluje še Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse). Ukrajinski predsednik je ob tem predlagal, da bi morala kontaktna skupina razpravljati o dvostranski prekinitvi ognja, ki bi jo nadziral Ovse; Putin pa je po drugi strani vztrajal, da Moskva v konfliktu ne igra nobene vloge, in dodal, da zaradi tega v pogovorih o premirju s Kijevom ne more sodelovati, saj da gre za ukrajinske notranje zadeve. »To ni naša naloga, to je interna naloga Ukrajine,« je dejal ruski predsednik.
Putin je še sporočil, da sta z ukrajinskim kolegom dosegla tudi dogovor o napotitvi novega konvoja humanitarne pomoči na vzhod Ukrajine, piše STA. Moskva je to potezo sicer napovedala že v ponedeljek, v Kremlju pa so pozneje pojasnili, da sta se predsednika dogovorila, da bo Rusija nov konvoj na vzhod Ukrajine poslala pod okriljem Rdečega križa in v sodelovanju z oblastmi v Kijevu. Voditelja sta se tudi strinjala, da je treba še naprej zagotavljati pomoč, saj se na vzhodu Ukrajine zaostruje humanitarna katastrofa.
Da bo Moskva na vzhod Ukrajine kmalu napotila še en humanitarni konvoj, ki menda ne bo zadnji, je danes sporočil tudi ruski zunanji minister Sergej Lavrov. Dejal je še, da Moskva noče doseči razpada Ukrajine, pa čeprav spoštuje razglase neodvisnosti dveh vzhodnoukrajinskih regij − Lugansk in Doneck. Prvi mož ruske diplomacije je še poudaril, da je na nemirnem vzhodu Ukrajine, kjer je bilo v večmesečnih spopadih ubitih že 2200 ljudi, več kot 400.000 pa jih je bilo prisiljenih zapustiti svoje domove, nujno kar najhitreje doseči premirje.