Tiskane izdaje
Moldavska vlada je napovedala, da bo na jesenski generalni skupščini Združenih narodov zahtevala, naj Rusija umakne iz Pridnestrja svoje mirovne vojaške enote, ker so te »grožnja za ohranitev mednarodnega miru in varnosti«, kakor je povedal moldavski veleposlanik pri ZN Viktor Moraru.
Na 72. generalni skupščini Združenih narodov (ZN), ki bo septembra tako kot vsako leto v New Yorku, se obetata dva »napada« na Rusijo. Ukrajinski predsednik Petro Porošenko je pred kratkim izjavil, da bo tam predlagal, naj vlogo mirovnih posrednikov na jugovzhodu Ukrajine prevzamejo »modre čelade« ZN, iz Kišinjova pa prihajajo novice, da bodo v palači ZN ob Vzhodni reki zahtevali, naj Rusija iz samorazglašene Pridnestrske moldavske republike umakne pripadnike svojih oboroženih sil. Ti so tam ostali kot mirovni posredniki, ko se je pred četrt stoletja z mirovnim sporazumom končala vojna med pridnestrskimi uporniki in moldavsko vojsko, po kateri je Kišinjov izgubil nadzor nad tem »neodvisnim«, a od nikogar uradno priznanim območjem »zamrznjenega konflikta«.
Mafijska združba
Zadnja »protiruska« novica iz »Chișinăua«, kakor po romunsko pravijo moldavski prestolnici, sama po sebi ni nič novega, saj sta sporazum o tem, da bo Rusija iz Pridnestrja v treh letih umaknila svoje mirotvorce, ki jih je zdaj tam okoli 1200, Moskva in Kišinjov sklenila že davnega oktobra 1994. A ga ruska duma ni nikoli ratificirala, Moskva pa po trditvah Zahoda prav tako ni nikoli izpolnila obljub, da bo vojake in oborožitev iz Pridnestrja umaknila do konca leta 2002, katerim se je zavezala leta 1999 na vrhu Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi.
V Rusiji so določila sporazuma o konvencionalni oborožitvi v Evropi razumeli drugače od njihovih zahodnih »partnerjev«. Da so z umikom težke oborožitve izpolnili zaveze iz sporazuma, ki da njihovih mirotvorcev ne zadeva, ker so ti tam na osnovi mirovnega sporazuma iz julija 1992, so v Moskvi zatrdili, še preden je Rusija lani marca »zaradi natovskih kršitev sporazuma« odstopila od tega sporazuma.
Do izbruha ukrajinske krize Rusija ni imela večjih težav z oskrbo vojakov, ki »zagotavljajo mir« v tej samooklicani državi z nekaj manj kot pol milijona prebivalcev. A maja 2015 je »porevolucionarna« vrhovna rada, kakor pravijo enodomnemu ukrajinskemu parlamentu, preklicala sporazum, ki je dotlej dovoljeval tranzit »ruskih vojaških enot, ki so začasno nastanjene na območju Republike Moldavije«, potem pa so tudi moldavske oblasti pooostrile nadzor na edinem drugem ruskem dostopu do Pridnestrja, mednarodnem letališču v Kišinjovu, in prepovedale vstop tistim ruskim vojakom, ki niso imeli jasnih oznak, da so del mirovnih enot, ali njihovi predpostavljeni niso predčasno uradno napovedali njihovega prihoda.
»Moldavske oblasti in njihove varnostne službe nam onemogočajo rotacijo mirovnikov, ki končujejo svojo službo in bi se morali vrniti domov. Hkrati zaustavljajo uradne predstavnike Rusije,« se je na začetku tega meseca v televizijskem intervjuju pritožil podpredsednik ruske vlade Dmitrij Rogozin. Ta je nekaj dni pred tem hotel obiskati Pridnestrje, a je moralo njegovo letalo prisilno pristati v Minsku, saj romunske oblasti niso dovolile, da bi njihov zračni prostor preletel politik, ki se je znašel na sankcijskem seznamu Evropske unije. Ko je Rogozin po vrnitvi domov izjavil, da Moldavije ne vodi zakonita oblast, ki jo je izvolilo ljudstvo, temveč mafijska združba, ki nadzira in usmerja moldavske politike, so ga še v tej državi, ki je zgolj na poti v EU, razglasili za »persono non grata«.
Vroča retorika
V Moldaviji niso bili vsi navdušeni nad to potezo »prozahodne« vlade. Predsednik države Igor Dodon, ki na Zahodu velja za »proruskega«, je pred kratkim v pogovoru za rusko agencijo Tass ponovno kritiziral moldavsko vlado, ki prepoveduje ruske medije ter izganja ruske novinarje, diplomate in celo podpredsednika vlade. »Da bi ustregli voditeljem na Zahodu, demokrati nasprotujejo moji usmeritvi k vzpostavitvi strateškega partnerstva z Rusijo,« je obtožil svoje politične nasprotnike.
Čeprav je v Moldaviji, zlasti pa v Pridnerstrju, slišati čedalje več bojazni, da bodo zahteve po umiku ruskih mirovnikov in postavitev ameriškega vojaškega oporišča v Moldaviji privedle do ponovnega oboroženega spopada na tem območju zamzrnjenega konflikta, Dodon meni, da prave vojne ne bo kljub čedalje bolj vroči retoriki, ki bo spremljala čas pred parlamentarnimi volitvami prihodnje leto. Ko so ga vprašali, komu bo koristil obnovljeni konflikt, je moldavski predsednik odgovoril: »Ta bo omogočil zaostritev spora med Brusljem in Moskvo, kar, kakor vidimo, hočejo doseči protiruski politiki v ZDA. Če se Kremelj ne bo vmešal, bodo ruske voditelje razglasili za šibke, ker ne zmorejo zaščititi svojih mirovnikov in sodržavljanov.«
Toda predsednik je zagotovil, da nebo dopustil, da bi vlada, parlamentarna večina z »vodilnimi silami iz tujine«, izzvala regionalni konflikt in destabilizirala razmere. Če bo to poskusila, »bom kot predsednik skupaj z ljudstvom prisiljen odstaviti to vlado s pomočjo protestov«, je napovedal Dodon.
