Tiskane izdaje
New York – Prvo javno izbiranje novega generalnega sekretarja OZN naj bi zbistrilo nekoč zakulisno kupčkanje s kandidati. Toda pet slamnatih glasovanj v varnostnem svetu ni bistveno zožilo izbora, ta se je pred sredinim glasovanjem, ko bo pet stalnih članic pokazalo svoje barve, celo povečal in zapletel.
Petnajst članic varnostnega sveta je petkrat z veliko večino podprlo nekdanjega portugalskega premierja Antónia Guterresa, ki ima kot nekdanji visoki predstavnik Združenih narodov za begunce izkušnje pri vodenju mednarodne organizacije. Toda pred sredo se je njegova kandidatura osredotočila na vprašanje, ali ga bo Rusija ustavila z vetom. Moskva ves čas poudarja, da podpira nepisano načelo o geografskem kroženju, po katerem je za vrh OZN na vrsti vzhodna Evropa.
Rusko zaostrovanje z Washingtonom ob sirski krizi še otežuje možnosti Guterresa, včasih velikega zagovornika širitve Nata. Hkrati trde besede med nekdanjima nasprotnicama iz hladne vojne napovedujejo serijo rdečih glasovnic, ki bodo pomenile konec številnih kandidatur. Takšno zastrupljeno ozračje je priložnost za izrazito kompromisne kandidate, sprejemljive za obe strani, mednje pa uvrščajo predvsem Slovaka Miroslava Lajčáka in Danila Türka. Nekdanji slovenski predsednik je prava izbira tudi po mnenju Ruth Wedgwood, profesorice prava in diplomacije, ki ga je pohvalila v kolumni za časnik Washington Post.
Ne amaterjem
Ruth Wedgwood je bila ameriška delegatka v svetu OZN za človekove pravice v času, ko je Türk deloval v svetovni organizaciji kot pomočnik generalnega sekretarja za politične zadeve. Slovenskega kandidata je pohvalila kot mednarodno priznanega strokovnjaka s področja človekovih pravic, ki se je izkazal pri delovanju v varnostnem svetu. »Združeni narodi potrebujejo voditelja, ki je iznajdljiv v politiki, razgledan in predan človekovim pravicam,« je zapisala profesorica ter poudarila, da mora znati delovati z voditelji držav v tihi diplomaciji, ki preprečuje razrast napetosti in sporov v spopade. »Želvji zaliv ni prostor za amaterje,« je zatrdila Ruth Wedgwood in kot profesionalca ponudila Türka.
Laskavo mnenje gotovo ne škodi, a večjega vpliva na izbiro ne bo imelo. Pred dnevi je Wall Street Journal v še bolj uglednem osrednjem komentarju čislal srbskega zunanjega ministra Vuka Jeremića, ki ga po skoraj vseh napovedih čaka veto ZDA (in verjetno tudi Velike Britanije), ki niso pozabile njegovega vpletanja nacionalizma pri vodenju generalne skupščine, začinjenega z igranjem pesmi Marš na Drino v prostorih OZN. V vse bolj napetem ozračju so čedalje bolj previdni tudi kandidati in se izogibajo izjav, ki bi lahko ogrozile njihov položaj.
Bolgarska prežganka
Razmere je dodatno zapletlo zelo ponesrečeno mešetarjenje z bolgarsko kandidaturo, saj je vlada v Sofiji danes uradno namenila podporo svoji evropski komisarki za proračun in človeške vire Kristalini Georgievi. Pred tem je bila njihova kandidatka Irina Bokova, dolgoletna direktorica Unesca in sprva ena od favoritk za zmago (s podporo Kremlja), a ji v glasovanjih nikoli ni uspelo zbrati opazne podpore. Rusija, Angola, Urugvaj in Malezija so danes od bolgarske vlade zahtevale, naj pojasni, ali je zdaj Georgieva njihova edina kandidatka, kar naj bi bil znak, da se komisarki obeta ruski veto.
O vstopu druge Bolgarke se je šepetalo mesece, po ponesrečenem lobiranju nemške kanclerke zanjo pri ruskem predsedniku Vladimirju Putinu na nedavnem vrhu G20 in po izjavah, da bo postala nekakšna kandidatka političnega bloka Evropske unije, pa je njen prihod postal predvsem znak nikoli končanega barantanja pod mizo. Tako ni nemogoče, da se bodo v ponedeljek na predstavitvi Georgieve pojavila proceduralna vprašanja o njeni kandidaturi, čeprav formalno ne bi smelo biti ovir. Bo pa močno umazala prizadevanja za preglednost in odgovornost, ki naj bi jih prinesle letošnje volitve.
Irina Bokova bo vztrajala
Bokova je napovedala, da se še zdaleč ne namerava umakniti iz tekme, diplomatski viri pa pravijo, da je oseba, ki ne popusti zlahka in se bori do zadnjega. Način, kako so v Sofiji spodrezali njeno kandidaturo, bi ji lahko celo prinesel novo naklonjenost v varnostnem svetu, kar bi lahko Bolgarijo in posredno EU postavilo v sila neprijeten položaj, če bi se v sredo odrezala bolje od Georgieve. Hkrati je zaplet nov dokaz razdrobljenosti in včasih kar kaotičnosti evropske zunanje politike.
Najbolj pesimistične napovedi omenjajo zastal proces, ki bi se brez jasnega razpleta lahko vlekel do konca leta. Drugi naštevajo nova imena, ki bi se pojavila zadnji hip in razrešila zastal proces, kot je Danka Sigrid Kaag. Uradnica OZN se je izkazala pri vodenju procesa za odstranitev in uničenje kemičnega orožja iz Sirije.
