Polena iz Bele hiše za ameriško diplomacijo

New York – Vrh ameriške vlade je v četrtek v mehiški prestolnici poskusil speti vezi, ki jih je potrgal njihov šef, predsednik Donald Trump. Toda ko sta zunanji minister Rex Tillerson in minister za domovinsko varnost John Kelly poskusila pomiriti nezaupljive mehiške kolege, je Trump doma označil izganjanje Mehičanov iz ZDA za »vojaško operacijo«.

Razmerje z Mehiko je najbolj kričeč izraz vse bolj shizofrene zunanje politike ZDA, ko poskuša diplomatski aparat miriti vznemirjene zaveznike, Bela hiša pa ostaja slon v diplomatski trgovini s porcelanom. Južna soseda je poleg Kitajske najljubša pinjata ameriškega predsednika, figura, po kateri pred svojimi najzvestejšimi podporniki nenehno udriha z novim ameriškim nacionalizmom. Včeraj je na konferenci konservativnih aktivistov CPAC, dan po spravnem odposlanstvu svojih ministrov, znova zagotovil, da bodo zgradili zid, in to »še pred rokom«.

Toda zid je že nekaj dni v ozadju. Mehiške oblasti jezi torkovo oznanilo novih pravil za izgon nedokumentiranih priseljencev, ki jih je izdalo ministrstvo za domovinsko varnost. Ta omogočajo množični izgon milijonov ljudi v Mehiko, ne glede na to, ali so mehiški državljani. »Odnos do naše države je nesprejemljiv,« je v torek nenavadno odkrito dejal Geronimo Gutierrez, prihodnji veleposlanik v ZDA na zaslišanju v mehiškem senatu. Njegov šef, zunanji minister Luis Videgaray, je dan pred ameriškim obiskom napovedal, da bodo zahtevali zaščito migrantov tudi pri OZN, Tillersonu in Kellyju pa nato sporočil, da sprejemanje enostranskih odločitev, ki bodo ogrozile mehiške nacionalne interese, ni pot do »iskrenega dialoga« za reševanje nesoglasij na področju priseljevanja, varnosti in trgovanja.

Močno sporočilo z juga

Tillerson je poskusil umiriti napetost z besedami, da so občasni drugačni pogledi med sosedami normalni, Kelly pa je zagotovil sogovornikom, da ne bo množičnih izgonov, osredotočili naj bi se na ljudi s kriminalno preteklostjo, pri čemer naj bi spoštovali človekove pravice in sodelovali z mehiško vlado. Predvsem pa naj ne bi vključili v pregone vojske, kot so napovedovali nekateri dokumenti, ki so pricurljali iz Bele hiše. Toda iz nje je prišlo drugačno sporočilo. »Kar naenkrat in prvič doslej izganjamo člane tolp, izganjamo mamilarske mogotce, izganjamo resnično zle tipe v obsegu, ki mu še nihče ni bil priča. To je vojaško delovanje,« je Trump oznanil na srečanju s podjetniki. Dodal je, da upa na dobre odnose z Mehiko, »če pa ne, pač ne«.

Tiskovni predstavnik Bele hiše Sean Spicer je nemudoma poskusil zgladiti novo težavo, ki jo je sprožil dolg jezik nadrejenega, in dejal, da je Trump besedo vojska »uporabil kot pridevnik«, s čimer naj bi hotel povedati, da »pregon poteka z vojaško natančnostjo«. Toda sporočila Trumpovega propagandnega oddelka o »alternativnih dejstvih« in da je treba »prisluhniti predsednikovemu srcu, ne njegovim besedam«, morda učinkujejo pri njegovih domačih podpornikih, zagotovo pa ne v tujini. Ameriške delegacije v Ciudadu de Méxicu ni pričakalo prijazno vzdušje, po mestu je vozil celo najet avtobus, na katerem je visel velik oglas s sporočilom Trumpu »Mi smo Mehičani in j...mo tvojo mater«.

Ameriški razkorak

Po besedah Raula Beniteza, strokovnjaka za varnostna vprašanja na Nacionalni avtonomni univerzi Mehike, so Trumpove izjave in navodila ministrstva za domovinsko varnost povzročili val nemira med 55-milijonsko latino skupnostjo v ZDA. »Priča smo zastrupljenemu ozračju strahu,« je zatrdil Benitez. Razkorak med predsednikom in njegovimi ministri postavlja vprašanje, s katero različico Washingtona se bodo v prihodnjih mesecih morali soočiti v Ciudadu de Méxicu, agresivnim pristopom predsednika ali bolj umirjeno različico ministrov. V četrtek so se diplomati vedli, kot da smo bili priča napornemu srečanju velikih nasprotnic, ne pa dolgoletnih tesnih zaveznic.

Če gre verjeti Stevu Bannonu, Trumpovemu ključnemu strategu, Američani ne smejo verjeti »korporativističnim in globalističnim medijem«, ki »se povsem motijo o delovanju Bele hiše«, v njej naj bi vse potekalo po načrtih. »Osrednji mediji ali opozicija nikoli niso dojeli, da je Trump v predvolilnih govorih razgrnil svoje obljube, naše delo pa je vsak dan, da jih uresničimo,« je razbil tolažbo, da 45. predsednika ZDA ne smemo jemati dobesedno. Ena od njegovih obljub je bila oblikovanje sil za izgone, po njegovih besedah bi moralo vseh 11 milijonov ljudi, ki so v državi brez ustreznih dovoljenj, oditi in se vrniti po zakoniti poti.

To bi tako silovito zamajalo ameriško gospodarstvo, da se zdi povsem neuresničljivo, Mehika pa se dobro zaveda, da ima v rokah nekaj močnih pogajalskih orodij. Država je trg za milijarde dolarjev vredno prodajo ameriških kmetijskih pridelkov, ameriški boj proti mamilarskim kartelom in tihotapljenju prepovedanih drog temelji na sodelovanju z mehiškimi varnostnimi silami. Podobno velja za varovanje meje. Če bi Ciudad de México nehal zavirati tok ekonomskih beguncev, ki se iz Srednje in Južne Amerike zgrinjajo proti ZDA, Trumpu ne bi pomagal še tako visok zid.