Tiskane izdaje
Demonstranti so se vrnili na ulice Hongkonga. Bolj odločni, bolj organizirani in bolje pripravljeni na fizični obračun s policijo. V ponedeljek jih je na tisoče obkolilo središče četrti Admirality, kjer se nahaja vladna zgradba, katere uradi so bili po sili razmer zaprti
»Pojdite domov, nočemo vas aretirati,« je sporočil vodja lokalne vlade Leung Chun-ying, ko so se v nedeljo začeli zbirati demonstranti. Toda ko je policija ponoči ponovno posegla po poprovem razpršilu in pendrekih, je študentska federacija pozvala k razširitvi protestov. V ponedeljek je Leung opozoril, da se njegovo potrpljenje bliža koncu in bi lahko specialci izvedli »bolj odločno akcijo«. Aretiranih je bilo nekaj deset demonstrantov, toda to ni vodilo k umiritvi neredov. Mnogi so na povišano stopnjo policijske sile odgovorili z odpiranjem raznobarvnih dežnikov.
»Zdaj so že uporniki,« je dogajanje na hongkonški televiziji Phoenix komentiral politični analitik Zheng Hao, ki je znan po svojem ledenem izrazu na obrazu in racionalnih analizah težkih vprašanj. Toda v ponedeljek popoldne je zvenel razburjeno in besno. »Imajo strategijo. Nekdo jih usmerja.«
Oblasti v Pekingu so najprej osumile nekdanje kolonizatorje, zato so britanskim zakonodajalcem prepovedali vstop v Hongkong, uradnemu Londonu pa pojasnili, da vodi Kitajska preiskavo o britanski vpletenosti v tamkajšnje dogajanje. Kitajskemu partijskemu vrhu se zdi, da trdovratno zahtevo Hongkonžanov po demokratičnih volitvah šefa vlade prav gotovo podpihuje nekdo od zunaj. Logično so prvi osumljenci Britanci. Drugi na listi osumljenih so Američani. Peking je do zdaj vrenje v Hongkongu opazoval mirno ter varovanje javnega reda prepuščal svojemu izbrancu Leungu in njegovemu moštvu. Toda razlog za to, da bi se kitajski partijski vrh utegnil zdaj bolj odločno vključil v dušitev hongkonške »revolucije dežnikov«, se je pokazal na nekem drugem otoku.
Referendum o odpiranju vrat Pekingu
Na Tajvanu so se namreč v soboto odvile lokalne volitve, na katerih so bili kandidati vladajoče Nacionalistične stranke (Kuomintang) tako hudo poraženi, da je premier Jiang Yi-huah skupaj z 80 člani svojega kabineta v nedeljo odstopil. Po pričakovanjih bo predsednik Ma Ying-jeou v sredo odstopil z mesta voditelja Kuomintanga. S tem bo nase prevzel odgovornost za najhujši poraz stranke po letu 1949, ko je izgubila državljansko vojno proti Komunistični stranki ter se s Čangkajškom na čelu umaknila na otok.
Čeprav bodo predsedniške volitve šele leta 2016, niso lokalne volitve nič manj kot referendum o Kuomintangovi politiki odpiranja tajvanskih vrat Pekingu in kitajskemu blagu ter investicijam. Sobotni izid je zato zelo jasna napoved padca Kuomintanga z oblasti in vzpona opozicijske Demokratske napredne stranke (DPP), ki je veliko bolj pazljiva pri trgovini in poslovnih povezavah z LR Kitajsko, in ima v svojem programu formalno razglasitev neodvisne Republike Tajvan.
Kuomintang je od vseh 22 mest in okrožij prevzel oblast samo šestih (pred tem v je vladal v petnajstih), DPP pa je zmagala v trinajstih (pred tem samo v šestih). Največji poraz je Kuomintang doživel v glavnem mestu Taipei, kjer je neodvisni kandidat Ko Wen-je, s podporo DPP-ja, premagal Seana Liena, sina bivšega tajvanskega podpredsednika Lien Chana in glavarja ene najbogatejših družin na 23-milijonskem otoku. Ob enem je to tudi poraz za Peking. Predsednik Xi Jinping je namreč osebno sprejel mladega Liena ter dal s tem vedeti, da se vrh Komunistične partije zanaša na njegovo rastočo politično zvezdo, ki zagotavlja nadaljevanje gradnje finančno-trgovinskega mostu preko Tajvanske ožine.
Lokalne volitve na Tajvanu so pokazale, da večina od 18 milijonov volivcev ni zadovoljna s konceptom »kupovanja nacionalne združitve«, ki ga Kitajska izvaja vse od kar se je Kuomintang vrnil na oblast. »Nekateri sonarodnjaki na Tajvanu so revni in bolni,« sporoča neki komentar v časopisu Taipei Times. S tem za poglobljeno družbeno razslojevanje in nedopustno zanemarjanje tistih, ki so ostali na dnu, obtožuje dozdajšnjo politiko predsednika Ma Ying-jeouja in vse večjo prisotnost kitajskega kapitala.
Podobno se dogaja v Hongkongu. Le kdo lahko zagotovi, da ob privolitvi Pekinga v svobodne volitve šefa lokalne vlade leta 2017 ne bi bil izid podoben kakor na Tajvanu? »Tajvanske lokalne volitve,« pravi hongkonški politični komentator Wang Xiangwei, »bi morale biti velika lekcija za predsednika Ma Ying-jeouja in vladajoči Kuomintang. A kot kažejo izidi, so imeli volivci v mislih več kakor zgolj lekcijo. Obsodili so jih na bičanje.« Ali bo zaradi tega policija v Hongkongu, z namenom preprečitve vsakega nadaljnjega koraka k demokraciji, ki je nevarna kitajski taktiki gospodarskega pitona, obsodila demonstrante na bičanje? Bič je že v zraku. Kmalu pa bomo videli, po katerem hrbtu bo udaril.
