Poraz Obame je lahko zmaga za Clintonovo

New York – Načrt ameriškega predsednika Baracka Obame, da milijone nedokumentiranih priseljencev zaščiti pred izgonom iz države, je doživel nov udarec, saj prizivno sodišče v New Orleansu ni uslišalo prošnje Bele hiše, da odpravi začasno ustavitev njenega izvajanja. To je doseglo 26 zveznih držav, ki meni, da je predsednik prekoračil svoja pooblastila.

Obama je po lanski volilni zmagi republikancev, ko je postalo jasno, da kongres ne bo sprejel reforme politike priseljevanja, izdal izvršni ukaz, s katerim je pet milijonov oziroma slabo polovico od okoli enajstih milijonov nedokumentiranih priseljencev v ZDA želel zaščititi pred predpisanimi izgoni iz države. Konservativni del Amerike ga je zaradi tega ostro napadel, da podeljuje amnestijo kršilcem zakona ter da brez soglasja kongresa uvaja drastične spremembe politike priseljevanja. Ob tem so nemudoma napovedali sodno spodbijanje programa.

Zvezni sodnik Andrew Hanen v teksaškem Brownsvilleu je tako konec novembra, le dan pred začetkom sprejemanja prošenj za zaščito priseljencev, ustavil program. Ta mesec bi morali zaščititi tudi nedokumentirane priseljence, ki imajo otroke z ameriškim državljanstvom (tega dobi vsak otrok, rojen v ZDA), toda odločitev sodnika Hanana je vsaj za več mesecev ustavila izvajanje predsedniškega ukaza.

Zvezno prizivno sodišče petega sodnega okrožja, ki slovi kot eno najbolj konservativnih v državi, se je ta teden strinjalo z njegovo odločitvijo in menilo, da imajo zvezne države dovolj trdne temelje za tožbo proti Washingtonu ter da Bela hiša ni dokazala, da bo začasna ustavitev izvajanja ukaza povzročila trajno škodo. Ni se strinjalo niti s prošnjo zvezne vlade, naj izvajanje programa omeji samo na tiste države, ki so se pridružile tožbi Teksasa.

Zagovornik bolj prožne politike priseljevanja trdijo, da sodnik Hanan ni upošteval koristi za nacionalno varnost in ameriško gospodarstvo, ki naj bi jih prinašal Obanmov ukaz, saj bi lahko preverili preteklost milijonov ljudi, ti pa bi začeli plačevati davke. Isto prizivno sodišče bo sedaj odločalo, ali se Bela hiša lahko pritoži na njihovo odločitev, toda vse bolj se zdi, da bo zadnje besedo imelo ameriško vrhovno sodišče, ki ima v ZDA podobno vlogo kot slovensko ustavno sodišče.

To pa pomeni, da bi izvajanje predsednikovih programov zadržali vsaj do junija prihodnje leto, kar bi precej omajalo njegovo predsedniško dediščino na področju priseljevanja, saj je dolgo obljubljal spremembe in te postavil kot osrednjo nalogo svojega drugega mandata. Sodnik Hanan še vedno ni sporočil, kdaj bo odločil o osrednjem vprašanju tožbe zveznih držav, ali je predsednik presegel svoja pooblastila (čeprav nihče ne dvomi, kako bo razsodil). V vsakem primeru pa bodo sodni mlini mleli še kar nekaj časa po tem, ko bo Obama januarja 2017 zapustil Belo hišo.

Oživljena politična razprava o priseljevanju bo močno posegla v volitve novega predsednika oziroma predsednice ZDA. Latinosi, ki so v središču priseljenske razprave, so bili eden od stebrov obeh predsedniških zmag Obame, po analizah organizacije Pew Hispanic Center pa jih za demokrate voli več kot 60 odstotkov. Tega se dobro zaveda Hillary Clinton, ta hip vodilna kandidatka demokratov, ki še poglablja precejšen razkorak med njenimi stališči in stališči katerega koli od republikanskih kandidatov. Tako je pozvala še k širši amnestiji, ki bi vključevala tudi starše »sanjačev«, kot pravijo otrokom, ki so jih v ZDA pripeljali njihovi starši in jih je Obama 2012 zaščitil pred izgoni in jim dodelil dovoljenja za delo v ZDA.

Bela hiša je izvršni ukaz predsednika upravičila kot racionalno porabo sredstev, saj ima zvezna država dovolj denarja le za izgon 400.000 ljudi letno. Zato se želijo osredotočiti na teroriste, okorele kriminalce, člane tolpe in tiste, ki jih zasačijo pri nedovoljenem prehodu meje. Zvezna vlada trdi, da bodo kljub sodnim zavrnitvam pri izgonih še naprej uporabljali takšen razloček, čeprav zakon ministrstvu za domovinsko varnost nalaga, da iz države pošlje vse prebivalce brez ustreznih dokumentov.

Paul Virtue, nekdanji pravni svetovalec službe za priseljevanje, opozarja, da bo sedanji zastoj pri izvajanju Obamovega ukaza še poglobil opreznost nedokumentiranih priseljencev. »Dlje, ko bo program pešal, več bo negotovosti. To bo ustvarilo odpor ljudi, da se prijavijo vanj,« pravi Virtue. Še posebej, ker ne bo jasno, kakšen bo odnos naslednje vlade, ki lahko zlahka razveljavi ukaze prejšnjega predsednika, zato se mnogi sprašujejo, ali ni prijava v program v resnici prostovoljna prijava za izgon.

Tovrstna razprava koristi levici, saj »bo naslednji predsednik izvoljen z doslej najmanjšim deležem belih volivcev, takšna demografija pa je prednost za demokratskega kandidata, kdorkoli že bo,« ugotavlja Scott Ferson, strateg demokratske stranke v Massachusettsu. Tudi konservativni komentator Charles Krauthammer meni, da bo to težava za republikance, tudi če ustavno sodišče razsodi v njihovo korist, saj bodo potem morali ponuditi drugačno rešitev kako razplesti težavno politiko priseljevanja.