Portoriko moli, čaka, upa

Obnova po orkanih: Floridsko otočje Keys se postavlja na noge, Portoriko je na kolenih

Objavljeno
30. september 2017 00.11
Sebastijan Kopušar, New York
Sebastijan Kopušar, New York

New York – Portoričani se sprašujejo, ali so res Američani, ko jim deset dni po orkanu Marija zmanjkuje vode in hrane, jezo pa usmerjajo proti Washingtonu. Kako težavna je obnova po naravnih nesrečah, pa kaže jug Floride, še vedno poln globokih brazgotin po divjanju Irme, orkana, ki je pustošil v začetku tega meseca.

Carmen Yulín Cruz, županja prestolnice Portorika San Juan, je danes izlila jezo na Elaine Duke, ki začasno vodi ministrstvo za domovinsko varnost in je pomoč celine karibskemu otoku označila za »zgodbo dobrih novic«. »Če piješ iz potoka, to niso dobre novice. Če nimaš hrane za otroka, to ni dobra novica. Prekleto, to ni dobra novica, to je zgodba o umirajočih ljudeh. O uničenju, ki se slabša, ker ljudje nimajo hrane in vode. Kje so tu dobre novice?« je bila županja vidno razburjena. Danes je poskusila popraviti vtis med obiskom otoka, kjer je zagotovila, da bodo zvezne oblasti storile vse za ublažitev trpljenja ter da je ponosna na dosedanji odziv.

Val ogorčenja nad počasno pomočjo celine se širi že nekaj dni, saj so številni kraji še vedno brez osnovne oskrbe, lokalne oblasti na čelu z župani pa so bile doslej gonilna sila za vzpostavljanje zasilnega reda in prve, nujne pomoči prizadetim. Življenje 3,4 milijona prebivalcev na otoku, ki je bilo že prej težavno zaradi velike finančne krize bankrotirane lokalne skupnosti, se je spremenilo v nenehno čakanje v vrsti.

Pred redkimi delujočimi bencinskimi črpalkami ljudje čakajo ure, podobno je pred bankomati, saj je edino uporabno plačilo denar, a še tega je v trgovinah s praznimi policami težko porabiti. Električno omrežje je nezanesljivo, rezervnim generatorjem zmanjkuje goriva. V vročini, ki presega 30 stopinj Celzija, je življenje brez hladilnikov in klimatskih naprav izjemno težko.

Trumpova Katrina

Čeprav pomoč prihaja na otok, je njeno razdeljevanje oteženo, portoriški župani pa za počasen odziv krivijo zvezno vlado. Bela hiša je bila po orkanih Harvey v Teksasu in Irma na Floridi deležna pozitivnega odziva, saj naj bi se zvezne oblasti na oba ustrezno pripravile in odzvale s pomočjo. Predsedniku je celo nekoliko zrasla sicer zelo nizka podpora. Toda Portoriko postaja »Katrina Donalda Trumpa«, so neobčutljiv odziv predsednika, ki se je prve dni javno prepiral s športniki in prezrl trpljenje Portoričanov, označili nekateri mediji in spomnili na podobno piškav odziv predsednika Georgea Busha mlajšega po orkanu Katrina v New Orleansu.


Trump v prvem tvitu ni pozabil na banke, ki jim bankrotirana karibska skupnost dolguje denar. V četrtek je začasno preklical zakon Jones, ki prepoveduje neameriškim ladjam prevoz med ameriškimi pristanišči, in tako omogočil hitrejši (in cenejši) dovoz pomoči.

Na Portoriku, ki na leto ustvari 100 milijard dolarjev, je za vsaj 30 milijard dolarjev zavarovane škode, celotna pa bi lahko segla celo do 95 milijard dolarjev, kar bi že tako krhko otoško gospodarstvo potisnilo še za nekaj desetletij nazaj. Otok je v zadnjem desetletju nenehne recesije izgubil desetino prebivalcev, te dni se z njega valijo ekonomski begunci, ki imajo vsaj eno prednost: ameriški potni list jim omogoča selitev na celinski del ZDA.

Razsežnost uničenja kaže primerjava z orkanoma Harvey in Irma, saj so škodo v Teksasu, na Floridi in v Georgii ocenili na okoli 150 milijard dolarjev. V Miamiju na Floridi še vedno čistijo ostanke podrtih dreves, na nekaterih stolpnicah so razbita okna nižjih nadstropij še obita z lesenimi ­ploščami.

Obnova otočja Keys

Otočje Keys, najbolj južni del celinskih ZDA, tri tedne po Irmi še vedno nima povsem delujočega električnega omrežja, humanitarne skupine pa delijo vodo, led in obroke hrane. Ob cesti na otokih Cudjoe Key in Summerland Key, kamor je udarilo središče orkana, so veliki kupi žimnic, razmajanega pohištva, hladilnikov in drugih ostankov več kot tri metre visokega vala, ki je preplavil otoka. Drevje, ki ga silni vetrovi niso porušili, je oskubljeno, čiščenje bo trajalo vsaj leto dni, je dejala Carmin Ramirez, ki je kuhalnico iz svoje uničene restavracije zamenjala za rumen brezrokavnik in zdaj pomaga odstranjevati velikanske kupe. V torek je še vedno veljala policijska ura med polnočjo in 6. uro, na eni od zgradb je bil velik napis »Na plenilce streljamo«, čeprav so se kolone policistov že odpravljale z otokov.

Robert Bullen je v sredo prvič odprl vrata svoje kavarnice v Key Westu na jugu otočja. Jutri bodo tudi uradno dovolili na otok turistom, čeprav prve ptice turistične jate že nekaj dni obletavajo še vedno nenavadno prazne ulice. »Prve dni, ko ni bilo nikogar, je bilo strašljivo. Turizem je naša gonilna sila, brez njih ne bi imeli tega čudovitega otoka,« je bil Bob vesel redkih obiskovalcev, večinoma še vedno lokalnih prebivalcev.

Po njegovih besedah je orkan znova pokazal, kako hitro se poruši življenjska raven, ki jo pričakujejo ameriški državljani. Poldrugi tisoč kilometrov jugozahodno si Portoričani želijo, da bi bili deležni vsaj ravni pomoči, ki jo pričakujejo ameriški državljani.