Tiskane izdaje
New York – Študija organizacije znanstvenikov Climate Central ugotavlja, da je za številna velika obmorska mesta že prepozno, da bi se rešila potopa, vendar pa se ta lahko zavleče, če se svet zresni in močno zmanjša izpuste toplogrednih plinov. Študija avstralskih znanstvenikov pa napoveduje hude posledice podnebnih sprememb na življenje v morju, poroča STA.
Obe študiji sta bili v ponedeljek objavljeni v publikaciji ameriške Nacionalne akademije znanosti (Proceedings of the National Academy of Sciences). Znanstveniki Climate Central ugotavljajo, da bosta mesti New Orleans in Miami čez sto let pod vodo, ne glede na to, kaj bo svet naredil. Če ne bo odločnih ukrepov proti podnebnim spremembam, bo gladina oceanov do leta 2100 narasla za 4,3 do 9,9 metra.
Študija se je osredotočila na večja mesta v ZDA in javnost si lahko posledice dvigovanja gladine oceanov ogledajo na spletni strani choices.climatecentral.org. V prihodnjem mesecu dni bo na voljo tudi prikaz za globalni zemljevid. V ZDA je najbolj ogrožena Florida, kjer je republikanski guverner državnim uradnikom ukazal tiščanje glave v pesek z ukazom, da izraza segrevanje ozračja ne smejo uporabljati.
Na območjih Floride, ki bodo čez stoletje pod vodo, živi 40 odstotkov vsega ogroženega prebivalstva ZDA. Sledijo Kalifornija, Louisiana in mesto New York, kjer do leta 2085 tako rekoč ne bo več mogoče živeti, če se izpusti toplogrednih plinov ne zmanjšajo, in to bistveno. Do leta 2050 na raven iz leta 1950.
Spremembam se bodo prilagodili mikroorganizmi, težje ribe
Avstralski raziskovalci z Univerze Adelaide pa so ugotovili, da lahko rast izpustov toplogrednih plinov z ogljikovim dioksidom na čelu povzroči kolaps prehrambne verige v svetovnih oceanih. Znanstveniki so pregledali 600 različnih študij o koralnih grebenih, morski travi, odprtih oceanih ter tropskih in arktičnih morjih in ugotovili, da naraščanje kislosti in temperatur voda zmanjšuje raznovrstnost morskih živali.
Spremembam se bodo najlažje prilagodili določeni mikroorganizmi, slabše pa ribe. Velikim mesojedim ribam bo začelo primanjkovati hrane, kar pomeni velik vpliv na ribiško industrijo. Posledice bodo tudi za ostrige in druge vrste školjk.
