Tiskane izdaje
Ulice Iowe je preplavilo na tisoče prostovoljcev, ne samo iz vseh ZDA, pač pa iz vsega sveta. Medijski analitiki so ponavljali, da je udeležba ključna beseda prvega izbiranja predsedniškega kandidata obeh velikih strank, demokratov in republikancev. Sandersov volilni štab v prestolnici Des Moines je vrvel od ljudi, ki so kot mravlje hiteli na ulico ali se od mraza zariplih obrazov vračali vanj. Navidezen kaos je spretno usmerjala vodja štaba Symone Sanders, nizka in čokata kot panj črnega hrasta, toda njen glas je vedno preglasil nenehno žužnjanje v velikem prostoru.
Ta je zaradi porisanih sten (z opomniki, kot so podnebje, pravice žensk, priseljevanje) in skupin miz spominjal na velik vrtec, v katerem so zelo veliki otroci globoko zatopljeni v igro, ki jo spremljajo po vsej zemeljski obli. »Ne samo vse ZDA, ves svet pozorno opazuje, kaj se dogaja v Iowi, ali so Američani pripravljeni na resne politične spremembe,« je senator Bernie Sanders, ki se je oklical za demokratičnega socialista in se zavzema za politično revolucijo, včeraj še zadnjič nagovoril volivce. Direktor njegove kampanje v Iowi, veteran ameriškega političnega boja Robert Becker, je v štabu razgradil dogajanje na en sam cilj: »Zelo preprosto je, do ponedeljka do sedme ure zvečer moramo ljudi pripraviti, naj pridejo na volišča, pa bomo zmagali.«
Plečati Becker je v jopiču s kapuco in kefijo okoli vratu bolj kot na enega ključnih mož volilne kampanje spominjal na aktivista z ulic. To ni naključje, saj je med drugim uril politično opozicijo po arabski pomladi v Egiptu in Libiji. »Imam najbolj kul službo na svetu, pa čeprav je težka in skoraj ne spimo več,« je dejal, medtem ko se je okoli njega zbirala skupina prostovoljcev in čakala na spodbuden nagovor pred odhodom na ulice. »Iščemo vse pogumne ljudi, ki jim Sanders lahko spremeni življenje. Zame je to kuharica iz sosednjega lokala, ki nam vsak dan pripravi kosilo. Jeseni je zbolela in potrebuje operacijo, a nima plačanega bolniškega dopusta ter ji grozi, da bo izgubila zdravstveno zavarovanje,« je gesla kampanje spretno prevedel v vsakdanje življenje.
Grška pomoč
Na drugi strani mesta je v podobni pisarni v štabu konservativnega republikanskega senatorja Teda Cruza sedelo na ducate prostovoljcev in neutrudno klicarilo volivce. Samo v soboto so opravili več kot 27.000 pogovorov. 28-letni Jerry Dunleavy je pustil službo in se pridružil več kot 800-glavi Cruzovi armadi, ki poskuša na republikanski strani zagotoviti zmago gorečemu konservativcu. »Ted se bori za načela, ne poskuša samo zrušiti sistema,« je ošvrknil newyorškega poslovneža Donalda Trumpa, s katerim se Cruz bori za zmago med republikanci Iowe. Prostovoljci, ki žrtvujejo čas in denar, so srce ameriških predvolilnih kampanj.
Stella Tsantekidou je priletela v Des Moines kar iz Soluna. Po študiju v Veliki Britaniji je našla svojo domovino potopljeno v globok pesimizem, nihče ni verjel v spremembe, vsi pa so bili siti politike. »V ZDA so ljudje polni upanja, verjamejo, da je pred njimi svetla prihodnost. Ameriška politika je vznemirljiva, slaba plat je, da so tako konservativni,« je pojasnila, zakaj je 24 ur preživela na letalih in letališčih, da lahko brezplačno dela za Sandersa. Njena nagrada je bila objem kandidata, ki je pred dnevi obiskal prostovoljce v Des Moinesu in se jim zahvalil za njihovo neutrudno delo.
Ti so v petek in soboto potrkali na več kot 80.000 vrat po državi. Samo Sandersova kampanja ima 68 štabov po zvezni državi, po besedah Roberta Beckerja pa je kar 50.000 ljudi tako ali drugače pomagalo kampanji. Turkinja Behice Ece Ilhan, ki živi v Chicagu, je sodelovala že v kampanji predsednika Baracka Obame, zdaj trka na vrata za Sandersa. Njena naloga je spodbuditi ljudi, naj pridejo na volišča. V mestu, nasičenem s tedni kampanj, so ljudje na robu potrpežljivosti. Ena vrata so se ob pogledu na prostovoljce zaprla ob glasnem vzdihu: »Ah, že spet!« Pri drugih je mlada gospodinja rahlo vznejevoljena dejala, da namerava voliti za Sandersa, ampak »si bom premislila, če mi samo še enkrat potrkate na vrata«.
Nekateri so v zadnjih dneh dobili po pet klicev na dan, »nekateri so resnično jezni, ko jih pokličemo, lepi so klici, ko naletimo na gorečega podpornika«, je dejala Stella Tsantekidou. »Pri trkanju na vrata so dobri in odlični odzivi,« je diplomatsko dejal Neal Sales-Griffin, direktor podjetja za računalniško izobraževanje v Chicagu, ki je vzel nekaj dni neplačanega dopusta. »Pri odličnih ti ljudje stisnejo roko in so veseli, ker lahko govorijo s tabo, pri dobrih te poslušajo, ko jim pojasniš, za kaj se bori Bernie.«
Vljudno nestrinjanje
In potem so odzivi, kot je bil obisk pri Jerryju Ghappellu, ki je ob pogledu na Sandersovo četico zadovoljen dejal: »Sem že mislil, da nas nikoli ne boste obiskali.«
Iowa ima posebno mesto v ameriškem izbiranju predsednika, ki je že tako eden najbolj razvlečenih in dragih volilnih procesov na svetu. Po naključju je v začetku sedemdesetih postala prva zvezna država, ki izbira strankarskega kandidata, na kar so zdaj silno ponosni. Čeprav pretežno bela, ostarela, podeželska in kmetijska država odstopa od podobe povprečnih ZDA, bo njihovo glasovanje odmevalo po vseh ZDA in z New Hampshirom čez teden dni dalo velik pečat temu, kdo bo čez slabo leto sedel v Belo hišo.
