Tiskane izdaje
Po večmesečnih ugibanjih, ali je Kitajska izgubila nadzor nad svojim prvim vesoljskim laboratorijem, je urad za vesoljsko inženirstvo v središču za izstrelitve Jiuquan prejšnji teden objavil, da bo enkrat v drugi polovici prihodnjega leta Tiangong 1 padel na Zemljo.
Namestnica direktorja urada Wu Ping je poskušala umiriti ugibanja, ali bo vesoljska ladja, dolga deset metrov in težka osem ton in pol, padla nekomu na glavo. »Na podlagi naših izračunov in analiz bo večina delov vesoljskega laboratorija med padanjem zgorela,« je povedala Wujeva. Kitajska bo bolj pozorno opazovala premikanje ladje in objavila napoved, kdaj bo vstopila v atmosfero. Če pa bo treba, bo izdala opozorilo o možnem trčenju z drugimi objekti.
Ti objekti bi bila lahko letala, v najhujšem primeru pa tudi človeška naselja. Tuji strokovnjaki opozarjajo, da takoj, ko ne vemo, kje točno bo vesoljski modul vstopil v atmosfero, tudi ne vemo, kam točno bo priletel. V takšnih primerih se lahko glede uspešne vrnitve izrabljene ladje zanašamo na dejstvo, da je večji del našega planeta pod vodo in da bodo kosi železja po vsej verjetnosti padli v ocean.
Znanstveniki prav tako opozarjajo, da so nekateri deli vesoljskega modula tako gosti, da ne bodo zgoreli, zato jih lahko pričakujemo na Zemlji. Četudi ne bodo padli v morje, pa zakon verjetnosti nalaga, da padejo na nenaseljen del kopnega. Vendar lahko iz vsega, kar je Wu Ping povedala na novinarski konferenci, sklenemo, da so bila točna ugibanja, da je Kitajska zgubila stik z laboratorijem Tiangong 1, ker se je na njem nekaj pokvarilo. S tem je v tem primeru izključena možnost »načrtovanega spuščanja«, s katerim je čez sto ruskih, evropskih in japonskih vesoljskih modulov padlo v območje Tihega oceana okoli štiri tisoč kilometrov vzhodno od Nove Zelandije, ki je dobilo ime »pokopališče vesoljskih ladij«.
Tiangong pomeni v kitajščini nebeška palača. Ime namiguje na ledeni dvorec na Mesecu, kjer po kitajski legendi živi lepotica Chang’e, vse odkar je skrivaj popila napoj nesmrtnosti. Kitajska je 15. septembra izstrelila nov vesoljski laboratorij, Tiangong 2, ki je logična faza v pripravah na izstrelitev prve kitajske vesoljske postaje. Kitajska ni članica mednarodnega konzorcija, ki upravlja mednarodno vesoljsko postajo, in tja ne more pošiljati svojih astronavtov. Zato bo zgradila svojo postajo. Med pripravami je Tiangong 1 že izvedel številne poskuse, Tiangong 2 pa bo nadaljeval raziskave. Med drugim mu bo v pomoč hladna jedrska ura, ki je za sekundo netočna šele po milijardi let. Torej je trikrat bolj natančna od ameriške ure NIST-F2.
Znanstveniki pravijo, da je Kitajska po tem in po mnogih drugih inštrumentih, vgrajenih v Tiangong 2, prešla iz kategorije sledilke v vesoljskih raziskavah v kategorijo pionirjev. Stalno vesoljsko postajo bi lahko poslala v orbito do leta 2022. Takrat bo azijska sila postala pomembna alternativa zdajšnjim vladarjem sveta.
Vendar pa bi kljub temu vsi radi vedeli, kaj se bo zgodilo z izrabljenimi moduli.
Februarja letos je v indijski državi Tamil Nadu predmet, podoben meteoritu, ubil človeka in še tri poškodoval. Če se to ne bi zgodilo, bi se lahko še naprej zanašali na zakon verjetnosti. Čeprav se zdi neverjetno, da pade meteorit nekomu na glavo, pa je eden sredi študentskega naselja Bharathidasanovega inženirskega kolidža naredil 1,2 metra globok krater. Voznik šolskega avtobusa, ki je prav takrat šel mimo, je od drobcev razletenega meteorita dobil hude poškodbe in je pozneje v bolnišnici umrl. V sodobnem času je to prvi primer, da je zaradi meteorita človek izgubil življenje. Poškodovani so bili še dva vrtnarja in študent, vendar ne usodno.
Znanstveniki trdijo, da je možnost padca objekta iz vesolja na človeka ena proti 3200. Toda ta nevarnost ni izključena.
Kitajska Nebeška palača ne bo edini objekt, ki bo prihodnje leto padel iz vesolja. Znanstveniki Nase pojasnjujejo, da v povprečju vsak dan vstopi v atmosfero en spremljani objekt, vsak teden pa pade del nosilne rakete nazaj na Zemljo. Čeprav nevarnost za ljudi ni velika, pa se od Kitajske pričakuje, da bo spremljala svoj vesoljski laboratorij in pravočasno opozorila: »Pozor, Nebeška palača pada!«
