Tiskane izdaje
»Oh, saj je živa,« je presenečenje glasno ušlo eni od mimoidočih ob blagovnici Barneys. Nato se je v zadregi ozrla okoli in se opravičujoče nasmehnila, toda okoli nje so osupli obrazi zrli v izložbeno okno. Prestižna veleblagovnice na še bolj prestižni aveniji Madison je v svojo praznično okrasje vključila drsalko iz mesa in krvi. V prednovoletnem New Yorku ni nič nemogoče.
Izložbe najbolj znanih newyorških nakupovalnih svetišč vsako leto tekmujejo, katera bo lepše in bolj nenavadno ter izvirno okrašena. Rowland Hussey Macy, ustanovitelj znamenite verige trgovin Macy's, je 1874 pred božično-novoletnimi prazniki v izložbe postavil zbirko porcelanastih lutk z vsega sveta in poustvaril prizore iz knjižne uspešnice Koča strica Toma. Ter sprožil zdaj tradicionalno decembrsko okraševanje največjih in najbolj znanih veleblagovnic.
Časi, ko je bilo za steklo dovolj postaviti drevesce in bleščeče okrasje, so vsaj v New Yorku že davno minili. Izložbe niso več le način, kako privabiti kupce. So prestiž, tekma v ustvarjalnosti in tema pogovorov. Novembra pa tarča ugibanj, kaj bodo ustvarjalci ponudili v najbolj čarobnem mesecu.
Njihov ogled je nepogrešljiv del turističnih opravkov, postavanja pred njimi se ne sramujejo niti najbolj zagrizeni in cinični Newyorčani. Kajti izložbe so umetnost, pa ne le to, vse bolj postajajo mini predstava po vzoru Broadwaya. Od ideje do postavitve mine več kot leto, povabilom za sodelovanje pa so se vedno radi odzvali tudi znani umetniki, od Andyja Warhola do Salvadorja Dalija.
Zato ne preseneča, da je Barneys za letošnje decembrsko izložbeno razkošje najel kar avstralskega režiserja Baza Luhrmanna. Ta je sklenil, da morajo okna veleblagovnice dobesedno oživeti. Zato za steklom, ujeta v ledeni jami, dvakrat na uro drsa Celestina. Ter mimoidočim pripravi predstavo, ki jo je Luhrmann poimenoval Svoboda. V naslednji vitrini 240 centimetrov visoka sova s počasnimi mehanskimi premiki in svarečim glasom trosi modrosti.
V veleblagovnici Lord&Taylor na Peti aveniji pravijo, da se mimo njihovih oken na vrhuncu praznične sezone sprehodi kakšnih 240.000 ljudi na dan. Mnogi z odprtimi usti in vzdihi strmijo v čarobno graščino, kjer slike v sobanah s podporo sodobne tehnologije oživijo, med knjižnimi policami se premika lestev z mišjimi lutkami.
Kljub pravljičnemu utripu znamenitega Saks Fifth Avenue, pred katerim je najbolj neznosna gneča, in tradicionalno domišljenim izložbam v Macy's so za mnoge vrhunec umetnosti za izložbenim steklom pripravili v Bergdorf Goodmanu. Večina tistih, ki edinstveno trgovsko hišo, o kateri so posneli celo film, neutrudno fotografira s pločnikov, vanjo niti ne stopi. Bergorf Goodman slovi po luksuznih izdelkih, temu primernih cenah in ozračju elegance, zato hitro odvrne vse s povprečno tanko denarnico.
Tudi draguljarna Tiffany ve, da se ne sme zanašati le na svojo ikonsko in tako želeno modro škatlico. V mini izložbenih oknih se odvijajo prizori sanjskega in elegantnega življenja v New Yorku, dopolnjeni s sanjskimi in elegantnimi diamanti. Toda letos se vsaj v prizoru dveh očetov, ki z otrokom pripravljata sladico, skriva prefinjeno sporočilo modernih časov in družbenih sprememb. Tiffany priznava, da je družina vse bolj osvobojena tradicionalnih religioznih omejitev.
Obračunavanje
»Spet je ta čas v letu. Čarovnija praznika, utripajoče lučke, vesele zdravice ter seveda jeza in grenka razočaranja,« je pred leti dejal komik Jon Stewart. Božični prazniki so vsakoletna priložnost za obračunavanje med religioznimi tradicionalisti in ateisti. Letos je sicer Bill O’Reilly, izjemno gledan voditelj na kabelski mreži Fox News in najbolj glasen predstavnik prvih, razglasil, da so zmagali v vojni o božiču.
»Veste, sem nekakšen gverilski borec v tej vojni, ki jo bijemo že deset let. Letos je prvič, da nisem dobil niti enega klica ali pisma, v katerem bi se ljudje pritoževali, da v kakšni od trgovin prodajalci strankam ne smejo zaželeti veselega božiča,« je bil ponosen O’Reilly. In kot vsako leto pozabil, da so puritanski prvi naseljenci, na katere se tako radi sklicujejo konservativni Američani, že 1659. v kolonijah prepovedali praznovanje božiča. Čeprav večina politično korektnih liberalcev letos ob zimskem padcu temperatur ozračja ni razgrevala z oživljanjem te kulturne vojne, vsi le niso čakali križem rok. Znani astrofizik Neil DeGrasse Tyson je po twitterju spraševal: »Kako letos muslimani in judje pravijo 25. decembru? Četrtek.« Na božični dan pa je sporočil »Vesel božič vsem. Poganski praznik iz davnine je postal religiozni praznik, nato pa v ZDA nakupovalni praznik.«
Ameriški trgovci so si letos spet meli roke, saj so oživljena gospodarska rast in nizke cene nafte spodbudile praznično odpiranje denarnic. Iz njih se še vedno usipa denar, v petek so se pač začele pobožične in prednovoletne razprodaje, zaradi katerih je šlo življenje na Peti aveniji ter avenijah Madison in Broadway prek meja znosnega. V povprečju bo vsak Američan samo za darila zapravil približno 700 dolarjev (okoli 580 evrov), kar je največ v zadnjih petih letih.
Vsaj občudovanje izložb ne stane nič. Na stotine umetnikov je do najmanjše podrobnosti ustvarilo prizore, ob katerih so navdušeni tudi tisti, ki praznih žepov ne morejo na nakupovalni vrtiljak. In ko bo s kristalno kroglo na Times Squaru padel zastor tudi na newyorška izložbena okna in bo bleščeči december zamenjal sivi januar, bodo v drobovju najbolj znanih veleblagovnic že kovali načrte za 2016.
