Tiskane izdaje
Seznam prelomnih političnih dogodkov v tem letu je bil dolg: vključeval je vse od nemških zveznih volitev in referenduma o neodvisnosti Katalonije do turškega ustavnega referenduma ter iranskih predsedniških volitev.
Prihodnjih dvanajst mesecev bo za Evropo, vsaj z vidika volilnih preizkušenj, bolj mirnih, novih in starih izzivov kljub temu ne bo manjkalo. Tudi v svetu ne.
Iz krize v krizo?
Evropa čaka na razplet koalicijskih pogajanj v Nemčiji, ki se bodo zavlekla še za vsaj nekaj mesecev, pri čemer ni jasno, ali bo krščanskim demokratom in socialdemokratom uspelo najti dovolj skupnih točk za oblikovanje vlade. V nasprotnem primeru bodo morali Nemci še enkrat na volišča. Veliko neznank poraja tudi rezultat nedavnih regionalnih volitev v Kataloniji, kjer je zagovornikom neodvisnosti uspelo ohraniti večino v tamkajšnjem parlamentu. Najbolj skrbi odsotnost dialoga med Madridom in Barcelono, saj bi se lahko politična kriza le še poglobila.
Katalonsko vprašanje še zdaleč ni rešeno. Foto: REUTERS/Yves Herman
Populizem živi
Med najbolj zanimivimi političnimi dogodki bodo zagotovo italijanske parlamentarne volitve, ki bodo preverile predpostavko, da je populistična nevarnost v Evropi minila. Evroskeptično gibanje Pet zvezd lahko poskrbi za šok, čeprav italijanski novi volilni zakon stranki močno otežuje preboj na oblast. Da je populizem v Evropi še vedno živ in zdrav, bodo po pričakovanjih pokazale tudi madžarske parlamentarne volitve. Victor Orbán bo poskušal s svojo koalicijo obdržati dvotretjinsko večino v parlamentu, verjetno tako, da se bo še bolj pomaknil v »neliberalne« vode.
Victor Orbán bo dobil priložnost, da postane premier z najdaljšim stažem v zgodovini Madžarske. Foto: Szilard Koszticsak/MTI via AP
Putin še četrtič
Četudi upanje za madžarsko demokracijo še ne bo v celoti ugasnilo, je za rusko demokracijo kaj takega težko reči. Zahod se bo moral pripraviti na nadaljnjih šest let vladavine Vladimirja Putina, idola marsikaterega evropskega populista, ki bo na marčevske predsedniške volitve odšel po nov, že četrti mandat. Ob pomanjkanju resnih alternativ ga bodo ruski volivci tudi tokrat po pričakovanjih izvolili s prepričljivo večino. Od Putinovega vzpona na oblast bo prihodnje leto minilo 18 let, predsednik pa bo očitno ostal najmanj do leta 2024. Ruski voditelj bo po mnenju njegovih kritikov ostal ena največjih groženj stabilnosti v Evropi.
Foto: AP/Alexei Druzhinin
Trump na preizkušnji
Rusko vmešavanje v demokratične procese zahodnih držav bo ena od tem, ki bodo zaznamovale tudi prihodnje volilno leto v ZDA. Preiskava o vpletanju ruskih oblasti v lanske ameriške predsedniške volitve se bo nadaljevala s polno paro. Ko bodo Američani jeseni izbirali svoje predstavnike v kongresu, bo ta tema po vsej verjetnosti še vedno pretresala ameriško politiko. Priljubljenost Donalda Trumpa bo ključni dejavnik pri tem, kako se bodo odrezali člani republikanske stranke. Trumpovi padajoči rejtingi in nenapisano pravilo, po katerem jo slabše odnese stranka, ki je slavila na prejšnjih volitvah, dvigujejo pričakovanja opozicije in vseh, ki bi radi ameriškemu predsedniku čim prej pomahali v slovo.
Palestinski frakciji sta se lani dogovorili o izvedbi volitev. Foto: REUTERS/Ibraheem Abu Mustafa
Konec razkola?
Politična (ne)stabilnost na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki bo prihodnje leto postavljena na preizkušnjo z volitvami na palestinskih ozemljih, v Iraku in Egiptu. Cilj predsedniških in parlamentarnih volitev, o izvedbi katerih se je Fatahu in Hamasu uspelo dogovoriti prejšnji mesec, bo končati več kot desetletje trajajoči razkol med gibanjema, ki pa ju je v zadnjem mesecu še dodatno združilo nasprotovanje odločitvi Trumpove administracije, da Jeruzalem prizna za uradno prestolnico Izraela. Iraški volivci bodo dobili priložnost izbrati nov parlament, volivci v Egiptu pa bodo podali oceno mandata generala Abdel Fataha al Sisija. Ob odsotnosti kakršne koli resne opozicije je njegova zmaga tako rekoč zagotovljena.
