Tiskane izdaje
Na moskovskem Rdečem trgu je včeraj potekala generalka pred vojaško parado ob 70. obletnici dneva zmage nad fašizmom in nacizmom, ki bo dala kar se da jasno geopolitično sliko trenutnih razmerij v svetu. Povabilo ruskega predsednika Vladimirja Putina je sprejela manj kot tretjina vseh povabljenih voditeljev. Od evropskih bosta na tribuni samo predsednika Cipra in Grčije.
Najboljši pokazatelj degradacije odnosov med Rusijo in Zahodom je pogled na tribuno na Rdečem trgu leta 2005 in leta 2015. Ob 60. obletnici Dneva zmage so bili tam praktično vsi svetovni voditelji; od Georga Busha mlajšega do Gerharda Schröderja, leta 2010 pa so ob ruskih vojakih kot predstavniki »protihitlerjevske koalicije« korakali celo ameriški, britanski, francoski in poljski vojaki.
Tokrat bodo Putinu družbo delali predvsem zavezniki iz hladne vojne v Aziji in Latinski Amerike kot sta kubanski voditelj Raul Castro in kitajski predsednik Xi Jinping ter predsedniki držav, ki so nastale iz nekdanjih sovjetskih republik, saj bo na predvečer parade v Moskvi potekalo neformalno zasedanje Skupnosti neodvisnih držav. Tam bo tudi generalni sekretar Združenih narodov Ban ki Moon. »Voditelji, ki bodo na tribuni niso samo gostje. Za Ruse so to voditelji, ki so se sposobni upreti ameriškemu diktatu,« so komentirali pri ruskem opozicijskem časopisu The New Times.
Po tej logiki med evropskimi voditelji samo dva nista ameriška vazala - grški predsednik Prokopis Pavlopoulos ter ciprski predsednik Nikos Anastasiades - ki se bosta udeležila parade, v Moskvo pa bosta od predsednikov evropskih držav in vlad poleg njiju odpotovala le še češki predsednik Miloš Zeman ter slovaški premier Robert Fico. Udeležbo na paradi sta odpovedala v zadnjem trenutku pa čeprav veljata za izrazito proruska voditelja. Fico bo za vsak primer pred tem odpotoval še v ukrajinsko glavno mesto Kijev ter poljski Gdansk, »da ga nihče ne bo mogel obrožiti, da praznuje samo z Rusijo,« je diplomatsko manevriranje pospremil slovaški politolog Grigorij Mesežnikov.
Nikogaršnja zmaga ali poraz
V soglasju z evropskimi smernicami sta pot v Moskvo med zadnjimi odpovedala tudi madžarski predsednik Janos Ader ter slovenski predsednik Borut Pahor, ki ga bo nadomestil zunanji minister Karl Erjavec. Na paradi ga ne bo, se bo pa udeležil sprejema in polaganja vencev na grobove žrtev druge svetovne vojne. Slovenski diplomati upajo, da je »volk sit in koza cela«, hkrati pa se sprašujejo, ali se bo avgustovske slovesnosti pri Ruski kapelici pod Vršičem udeležil povabljeni ruski premier in nekdanji predsednik Dmitrij Medvedjev ali pa bodo namesto njega poslali politika nižjega ranga.
Pahor ni pojasnil, zakaj ga v Moskvo ne bo, večina pa je vabilo odklonila zaradi »nadaljevanja vojne v Ukrajini ter anektiranja Krima«. Najmanj so slepomišili voditelji baltskih držav in Poljske, kjer prevladuje mnenje, da Rusi niso bili osvoboditelji pač pa okupatorji. »8. maja, ko je bilo v Evropi konec bojev, ne slavimo in se ne spominjamo nikogaršnje zmage ali poraza. Ohranjamo spomin na žrtve in se spominjamo poguma vojakov in borcev odpora, ki so ščitili svojo državo,« je povabilo odklonil estonski predsednik Toomas Hendrik Ilves.
Nemška kanclerka Angela Merkel bo v Moskvo pripotovala dan po paradi. V tiskovni službi Kremlja so sporočili, da bosta glavni temi pogovora med Merklovo in Putinom reševanje ukrajinske krize ter krepitev gospodarskega sodelovanja, saj so lani prvič v zadnjiih letih zabeležili padec blagovne menjave, ki se je med januarjem in februarjem letos skrčila za več kot 35 odstotkov. »Ne morem sprejeti stališča Merklove - odpoved udeležbe na slovesnosti 9. maja v Moskvi, vendar je ne morem niti obsojati, saj jo zelo spoštujem. Prepričan sem, da se je za to odločila zaradi ogromnih pritiskov ameriških oblasti,« je prepričan zadnji sovjetski voditelj Mihail Gorbačov.
Tudi s silo, če bo potrebno
Nemški zunanji minister Frank Walter Steinmeier se je včeraj skupaj z ruskim kolegom Sergejem Lavrovom udeležil spominske komemoracije ob koncu II. svetovne vojne, ki je potekala v Volgogradu, nekdanjem Stalingradu, kjer je med leti 1942-43 potekala ena od največjih bitk v svetovni zgodovini. V kar pol leta dolgi bitki za Stalingrad je umrlo več kot 2,5 milijona ljudi. Zaradi ogromnih sovjetskih žrtev - padlo je 27 milijonov vojakov Rdeče armada ter civilistov - je za prebivalce Rusije Dan zmage od nekdaj eden najpomembenših praznikov, letos pa je zaradi okroglega jubileja in pritiskov Zahoda še posebej pomemben.
Črno-rumeni trak svetega Jurija, ki je že več stoletij simbol upora ruskega naroda, je bilo že pred mesecem dni v ruski prestolnici mogoče opaziti na vsakem koraku, 9. maja, ko naj bi v središču Moskve proslavljalo 165 tisoč ljudi, pa se mu bodo pridružili še rdeči nageljni, vojaška odlikovanja ter portreti medvojnih voditeljev ter padlih herojev. »Gre za naš praznik, zato mi je vseeno, kdo je prišel in kdo ni. Smo zmagovalci in zmagovalci bomo ostali. Ničesar ne vedo o Rusiji in Rusih,« je študent Aleksander Melik zatrdil, da so se po zaslugi zahodnih pritiskov »poenotili in spet postali ponosni, da so Rusi«.
Na paradi bo korakalo 15 tisoč ruskih vojakov in prvič v zgodovini tudi vojakinj, indijskih brigadirjev ter kitajske častne straže, predstavilo pa se bo tudi 200 kosov vojaške tehnike in vozil, med katerimi je daleč najbolj opevan bojni tank T-14 armata, med katerimi se je eden po poročanju očividca med generalko pokvaril in obstal na Rdečem trgu. Sila nerodno, saj je po besedah ruskega politologa Sergeja Karaganova glavno sporočilo parade, »da je Rusija pripravljena braniti svoje interese tudi s silo, če bo potrebno, kar je odgovor na akutno konfrontacijo s Zahodom«.
