Predsedniki, guvernerji in Nobelovi nagrajenci

Mihail Saakašvili je po mnenju poznavalcev v Ukrajini pristal po zaslugi svojih ameriških sponzorjev.

Objavljeno
03. junij 2015 17.50
reut*Sakasvili
Polona Frelih, zunanja politika
Polona Frelih, zunanja politika

Nekdanjega gruzinskega predsednika Mihaila Saakašvilija smo zadnjikrat opazili septembra lani v New Yorku, kjer se je v športni opravi brezskrbno sprehajal po Brooklynu. Slavni ubežnik, ki ga v domovini iščejo zaradi korupcije in brutalnega obračuna z opozicijskimi protestniki, je zdaj postal guverner Odese, etnično razdeljenega in skorumpiranega pristaniškega mesta v Ukrajini.

Multi-etničnemu biseru na bregovih Črnega morja je legendarni ameriški pisatelj Mark Twain napovedal svetlo prihodnost »enega od najbolj veličastnih mest starega sveta.« Takrat je bila Odesa kipeče pristaniško mesto, v katerem so živeli Rusi, Grki, Albanci, Italijani in Judje. Prav na račun njihovega črnega humorja je Odesa še do nedavnega veljala za ukrajinsko prestolnico humorja. Zdaj je leglo korupcije, pristaniške mafije in seks turizma, čemur se je v knjigi Odeške sanje (Odessa dreams) posvetil moskovski dopisnik Guardiana Shaun Walker. »Za reformiranje skorumpiranega mesta pooblastiti skorumpiranega politika je tako kot da bi dal lisici paziti kokoši,« je bil kritičen komentator.

V pretežno rusko govorečem mestu je vrag dokončno vzel šalo maja lani, ko je bilo v podtaknjenem požaru v domu sindikatov ubitih najmanj 32 proruskih aktivistov. Temu navkljub so se na imenovanje Saakašvilija za guvernerja Odese odzvali s humorjem. Po vsem mestu so izobesili rdeče trakove, s čimer so želeli spomniti na razvpiti video posnetek, na katerem Saakašvili med vojno z Rusijo leta 2008 živčno žveči svojo rdečo kravato. Gruzinski napad na južnoosetinsko prestolnico Chinvali, ki je postal povod za osemdnevno vojno med Rusijo in Gruzijo leta 2008, je bil začetek konca Saakašvilijeve politične kariere v Gruziji, kjer mu želijo soditi zaradi zlorabe položaja. Gruzinski politiki obsojajo predvsem dejstvo, kako z lahkoto je nekdanji predsednik sprejel ukrajinsko državljanstvo, ki so mu ga podelili le nekaj ur pred nastopom funkcije.

Vžigalica na sodu smodnika

»Ponižal je Gruzijo in predsedniško funkcijo. Zame osebno so vrednote pomembnejše od kariere. Gruzinsko državljanstvo je zame vrednota,« je bil kritičen aktualni predsednik Gruzije Giorgi Margvaleshvili. »Imenovanje tako motene osebe na položaj guvernerja Odese je velika napaka ukrajinske oblasti. Simpatiziram z ukrajinskim narodom,« se je odzval vodja parlamentarne večine v gruzinskem parlamentu Davit Saganelidze.

Rostislav Iščenko, predsednik Moskovskega centra za sistemske analize in napovedi opozarja, da leži Odesa zelo blizu moldovske separatistične pokrajine Pridnestrske republike, kjer je nameščenih 1500 ruskih vojakov, zato je imenovanje Saakašvilija primerjal z »vžigalico na sodu smodnika«. Konec maja je ukrajinski parlament ukinil sporazum o tranzitu ruske vojske do Pridnestrske republike čez ozemlje Ukrajine, podobno odločitev pa so sprejeli tudi v Moldaviji. Z ruskega obrambnega ministrstva so že sporočili, da jim zaradi blokade ne preostane drugega kot da ruske enote oskrbujejo z vojaškimi transportnimi helikopterji, kar je po mnenju analitikov odličen recept za katastrofo oziroma novo vroče krizno žarišče. Tudi zato, ker zveza Nato krepi vojaško navzočnost v sosednji Romuniji.

Nobelova nagrada za Porošenka?

Saakašvili kot ljubljenec nekdanjega ameriškega predsednika Georga Busha mlajšega, še zlasti pa republikanskega senatorja Johna McCaina, je po mnenju poznavalcev v Ukrajini pristal po zaslugi svojih ameriških sponzorjev, kar je najboljši dokaz, da je Ukrajina ameriški protektorat. Saakašvili je sicer diplomiral na Univezi Tarasa Ševčenko v Kijevu, zato govori ukrajinsko, že v študentskih dneh pa prijateljeval z ukrajinskim predsednikom Petrom Porošenkom.

Slednjemu se menda obeta celo Nobelova nagrada za mir, je pokazala razkrita korespondenca med predsednikom ukrajinskega parlamenta Volodimirjem Grojsmanom in uslužbenko ameriškega veleposlaništva na švedskem Julijo Furuto-Toy, ki naj bi za njegovo kandidaturo že zagotovila podporo dveh članov Nobelovega odbora. »Razumemo težave, s katerimi se soočate pri promociji kandidature predsednika Ukrajine, zato vas prosimo, da aktivirate tiste ameriške senatorje, ki so z Nobelovim odborom učinkovito sodelovali že leta 2009,« ji je Grojsman namignil v pismu. Leta 2009 je Nobelovo nagrado za mir dobil ameriški predsednik Barack Obama, kar je sprožilo številne kritike, češ, da si je ne zasluži, saj ni končal vojne v Afganistanu, zaprl Guantanama, ameriški droni pa na Bližnjem vzhodu še naprej pobijajo civiliste.