Tiskane izdaje
Najmanj kar prinaša imenovanje velike porote, je dejstvo, da bo delo preiskovalcev lahko trajalo še mesece, če ne celo leta. Mueller, nekdanji direktor zvezne policije FBI, ki je maja prevzel iskanje morebitnih povezav med Trumpovim krogom in domnevno ruskimi spletnimi vdori v ameriške predsedniške volitve, si je s poroto zagotovil široka pooblastila za dostop do dokumentov, priče pa bodo svoje izjave dajale pod prisego. Neimenovani viri so različnim ameriškim medijem − prvi je zgodbo razkril konservativni časnik Wall Street Journal − dejali, da se preiskovalci za zdaj osredotočajo na Donalda Trumpa mlajšega in sestanek, ki ga je lani organiziral z ruskimi predstavniki, ker so ti na njem domnevno razkrili ruske državne skrivnosti o demokratski tekmici Hillary Clinton.
Velika porota je poseben postopek znotraj ameriškega pravosodnega sistema, ki omogoča, da skupina porotnikov za zaprtimi vrati sledi delu preiskovalcev in nato odloči, ali je primer zrel za vložitev obtožnice in začetek sojenja. To je glavna razlika od običajne porote, ki jo sestavlja od šest do dvanajst članov (zvezno veliko poroto od 16 do 23, od tod njeno ime), saj ti že odločajo o krivdi obtoženca. Imenovanje velike porote omogoča peti amandma ustave, na ta način pa naj bi nedolžne ljudi v preiskavah najtežjih kaznivih dejanj zaščitili pred neutemeljenimi obtožbami. V zadnjih letih so velike porote odločale o vlaganju obtožnic proti policistom, ki so v sumljivih okoliščinah ustrelili temnopolte Američane.
Prva tarča junior
Bill Clinton je bil prvi predsednik, ki je moral v devetdesetih pričati pred poroto, ko je posebni preiskovalec Kenneth Starr štiri leta brskal po nepremičninski aferi Whitewater, dokler ta ni naplavila škandala o nespodobnih odnosih s pripravnico v Ovalni pisarni in neuspešnega poskusa njegove odstavitve. Še zdaleč ni jasno, kako se bo razvila Muellerjeva preiskava in ali bo pred porotnike moral tudi Donald Trump. Po poročanju agencije Reuters naj bi izdali prve sodne pozive v povezavi z njegovim prvorojencem, Donaldom mlajšim. V preiskovalni ekipi je že 16 izkušenih pravnikov, ki so začeli preučevati tudi finančne povezave med Rusijo in Trumpovimi krogi, kar je razširilo prvotni namen preiskave o ruskem vpletanju. Hkrati to pomeni prestop »rdeče črte«, kot si jo je zamislil predsednik, saj se po njegovem mnenju preiskovalci ne bi smeli lotevati njegovih financ in financ njegove družine.
Posebni tožilec Robert Mueller. Foto: Jonathan Ernst/Reuters
Trump doslej ni kazal takšne strpnosti. V Beli hiši so delo preiskovalne ekipe že vnaprej poskušali očrniti kot politično motivirano, predsednik pa ga je v svojih razvpitih sporočilih prek družbenega omrežja twitter razglašal kar za »največji politični lov na čarovnice v zgodovini«. V četrtek se je na zborovanju v Zahodni Virginiji odzval z besedami, da gre »za povsem izmišljeno rusko zgodbo«, ki jo nameravajo »demokrati stopnjevati kot izgovor za največji poraz v zgodovini ameriške politike«. Znova je napadel Clintonovo in njeno sporno ravnanje z e-pošto, množica pa je kot pred volitvami skandirala »zaprite jo«. Toda za zdaj je rešetkam bliže predsednik države kot upokojena političarka in newyorška babica.
Zmedena sporočila
Rusija je povsem zaznamovala prvega pol leta Trumpovega predsedovanja, odnosi med državama so na eni najnižjih točk v desetletjih, naklonjenost predsednika do ruskega voditelja Vladimirja Putina pa je zasejala nezaupanje tudi v republikanskih vrstah. Skoraj soglasna podpora obeh domov kongresa ne samo sankcijam proti Moskvi, pač pa tudi določilu, da jih Bela hiša ne more ukiniti brez soglasja kongresa, tako rekoč pomeni nezaupnico zunanji politiki Bele hiše. Ta je v očitnem razsulu, kar kažejo tudi povsem različne izjave o Severni Koreji. Medtem ko zunanji minister Rex Tillerson spodbuja dialog in zagotavlja, da Washingtona ne zanima menjava režima, iz drugih delov vlade prihajajo namigi, da je edina rešitev odstranitev severnokorejskega diktatorja Kim Džong Una.
Zaradi ruske preiskave se maje tudi pravosodno ministrstvo, Trump je besen na namestnika ministra Roda Rosensteina, ker je imenoval Muellerja, jezo pa je prenesel tudi na ministra Jeffa Sessionsa, ker je upošteval pravila in se zaradi srečanj z ruskim veleposlanikom v času kampanje izločil iz odločanja o preiskavi. Novi vodja predsednikovega osebja John Kelly je v prvem tednu nekoliko umiril zmedo v Beli hiši, Trump je nehal javno poniževati Sessionsa, utihnili so tudi namigi o odstavitvi Muellerja. Zadnje bi namreč nedvomno sprožilo izjemno politično krizo v državi.
