Tiskane izdaje
Četrtek je bil zelo zanimiv. Tega dne, 15. junija, je Kitajska izstrelila svoj prvi vesoljski teleskop z rentgenskimi žarki, ki bo opazoval črne luknje in bliskanje gama žarkov. S tem je naredila pomemben korak k statusu vesoljske velesile.
Istega dne se je kitajski voditelj Xi Jinping v Pekingu srečal s predsednikom Fife Giannijem Infantinom. Izrazil je željo, da bi bila njegova država gostiteljica svetovnega nogometnega prvenstva leta 2030 ali vsaj leta 2034. Po vsej verjetnosti mu je govoril tudi o tem, kako je že narejen načrt partije, po katerem bo Kitajska najkasneje do leta 2050 osvojila svetovni pokal.
Zanimivo pa je to, da bo Kitajska lažje prišla do Marsa kakor do nogometnega naziva. Vesoljski program se razvija povsem gladko. Uspehi, kakor sta rentgenski teleskop in kvantni satelit, bosta vodila azijsko po gotovi poti k vsakemu zadenem cilju.
V tej državi ne vlagajo v nogomet nič manj denarja kakor v vesoljske raziskave. Pa vendar, ko je v torek kitajska reprezentanca končala tekmo s Sirijo za kvalifikacije z neodločenim rezultatom, so se upi za odhod na prvenstvo prihodnje leto skrčili na teoretični minimum. Kitajska bi morala zmagati v naslednjih dveh temah, kar pa je, glede na do zdaj pokazano kakovost njenega moštva, povsem neverjetno.
Dve milijardi za nogomet
Glede na vlaganja v preteklih treh letih so Kitajsko ocenili za največjo vlagateljico v nogometne klube. Od leta 2014 do 2016 so njeni vlagatelji porabili več kot dve milijardi evrov za nakup večinskega ali delnega lastništva klubov, kot so Inter Milan, AC Milan, češka Slavia, francoski Olympique Lyon in španski Atletico Madrid. To je več kakor vse druge države skupaj. Ko pa k temu dodamo še število kupljenih vrhunskih igralcev za domače klube, bi lahko pričakovali, da bodo konkretni rezultati kmalu vidni.
Težje je dognati, koliko Kitajska porabi za vesoljski program. Tuji strokovnjaki menijo, da sta vsako leto za to namenjeni dve milijardi dolarjev. Ko je bila prejšnji četrtek iz izstrelitvenega centra za satelite Jiuquan v puščavi Gobi izstreljena raketa Dolgi pohod-4B, ki je v orbito, oddaljeno 550 kilometrov, ponesla 2,5-tonski teleskop tipa HXMT (Hard X-ray Modulation Telescope), je Kitajska nemudoma napovedala, da bo do leta 2021 izvedla še štiri velike vesoljske korake. Avgusta bodo v sodelovanju z Italijo izstrelili poskusni satelit za elektromagnetno opazovanje. Prihodnje leto bodo v sodelovanju s Francijo poslali v orbito oceanografski satelit, ki bo opazoval vetrove in valove na površini morja, kar bo omogočilo večje preprečevanje katastrof. Leta 2021 bodo izstrelili astronomski satelit za raziskovanje gama žarkov, temne snovi in razvoja vesolja.
K Marsu čez tri leta
Leta 2020 bo Kitajska krožila okoli Marsa in med to misijo na rdeči planet spustila vozilo.
Zhao Jian, namestnik direktorja inženirskega oddelka državne Uprave za znanost, tehnologijo in obrambno industrijo, pravi, da bo rentgenski teleskop omogočil širše območje raziskovanja in opazovanja, kar bo vodilo k novim prebojem v vesoljski tehnologiji. Gre za majhen observatorij v vesolju, ki je zmožen odkriti nove aktivnosti črnih lukenj, preučevati stanje nevtronskih zvezd pod ekstremno gravitacijo in pogoji gostote, prav tako fizikalne zakone pod vplivom ekstremnih magnetnih polj.
Zhang Shuangnan, vodilni znanstvenik v tem programu, pravi, da bo to vodilo do novih spoznanj v fiziki. »Upamo, da bo naš teleskop poleg 20 črnih lukenj, ki so bile že odkrite v naši galaksiji, odkril še nove,« je povedal Zhang.
Prav tako bodo dognali več o nevtronskih zvezdah oziroma pulzarjih, ki so tako neobičajni, da so jih znanstveniki ob prvih odkritjih imeli za signale vesoljcev.
Polje učinkovitosti zaznavanja HXMT je desetkrat večje od ameriškega vesoljskega teleskopa Fermi. V enem letu lahko odkrije okoli 200 eksplozij gama žarkov. Kljub temu kitajski vesoljski znanstveniki čutijo veliko nujo, saj jim bo potreben velik napor, da prihodnji dve desetletji obvladajo razdaljo, ki jih ločuje od znanstvene ravni drugih vesoljskih sil.
Podoben občutek nuje daje tudi kitajske nogometne strokovnjake. Predsednik Xi Jinping je dal nalogo, da najprej izbojujejo kitajski gostovanje svetovnega prvenstva, nato pa da na enem od njih tudi zmagajo. Nogometna žoga je veliko manjša od tistih v vesolju. Kljub temu pa se zdi, da je bolj skrivnostna od Marsa. Kako jo zabiti v nasprotnikov gol? Ali obstaja satelit, ki bo prispeval h kakovosti igre na travnatem terenu? Ali imajo vesoljci trenerja, ki bi popeljal kitajske nogometaše na svetovni pokal?
