Tiskane izdaje
»Žal v Združene narode ni šel predsednik Vladimir Putin ali premier Dmitrij Medvedjev, a dobro je že to, da je Rusija pokazala, da o vprašanjih ozračja in ekologije misli tako kot svetovna skupnost ne glede na vse druge zunanjepolitične in ekonomske težave«.
S temi besedami je Aleksej Kokorin iz ruske podružnice Vsesvetovnega sklada za naravo (WWF) prejšnji teden za časnik Kommersant komentiral novico, da bo danes v New Yorku v imenu Rusije pariški sporazum podpisal podpredsednik vlade Aleksandr Hloponin. Vlada je pred dnevi odobrila sprejetje tega mednarodnega dogovora, a podpis pod njim je po Kokorinovem mnenju zgolj simboličen, saj bo začel veljati šele takrat, ko ga bo ratificiral parlament.
Vladno taktiziranje
Na ministrstvu za naravne vire načrtujejo, da bo vlada zakon o ratifikaciji pariškega sporazuma poslala v klopi poslancev dume decembra 2019. Med usklajevanjem njihovega načrta za uveljavitev sporazuma so nastala nesoglasja, saj so z ministrstva za energetiko, denimo, zahtevali, naj v dokumentu »zmanjševanje« izpustov, ki lahko povzroči gospodarsko škodo, preimenujejo v »omejevanje«. Do ratifikacije sporazuma analitiki pričakujejo še več trenj med vladnimi »okoljevarstveniki« in »gospodarstveniki«, a vzpostavitev državnega sistema za reguliranje izpustov je po besedah Olega Plužnikova z gospodarskega ministrstva neizogibna, »vprašanje so le roki in ekonomski modeli, ki ne bi smeli preobremeniti gospodarstva«.
Križarski pohod
A v nasprotju z ZDA v Rusiji klimatske spremembe niso politično vprašanje. O njih vodijo razpravo znanstveniki, ne politiki in pravniki, so februarja zapisali v komentarju na spletišču Russia Direct. Ker bo imela uveljavitev sporazuma gospodarski vpliv, bodo tudi Rusi razpravljali o stroških in koristih, a se to po mnenju komentatorjev najverjetneje ne bo sprevrglo v politično diskusijo.
