Presenečenja s koruznih polj Iowe

Vedno nepredvidljivi volivci »prve med državami« so zadnji hip zapustili Donalda Trumpa.

Objavljeno
03. februar 2016 09.52
Sebastijan Kopušar, poročevalec
Sebastijan Kopušar, poročevalec

Des Moines – Iowa ne določa­ zmagovalcev, pač pa poražence. Stara modrost ameriške volilne politike se je ponovila, saj je na desnici Donald Trump s samo drugim mestom zbudil­ več odzivov kot zmagovalec, konservativni senator Ted Cruz. Pri demokratih volilni­ stroj Hillary­ Clinton razglaša­ zmago, toda senator Bernie Sanders ji je v tesni tekmi snel krono ­zanesljive zmagovalke.

V ponedeljek zvečer so na radijsko postajo 1040 WHO v Des Moinesu, ki oddaja na arhaičnem srednjem valu in jo lahko slišijo po vsej državi, deževali klici poslušalcev, ki so poročali z volišč po državi. »Pri nas se vije vrsta po vsej ulici«, »Ni več parkirišč, kaj takšnega se ni zgodilo še nikoli«, »Na volišču ni več prostora, morali se bomo razdeliti v več skupin«, so poročali vznemirjeni klicatelji, ki so vedeli, da so priča zgodovinski volilni udeležbi. Po napovedih naj bi to pomenilo zelo uspešno noč za Donalda Trumpa in dalo možnosti senatorju Bernieju Sandersu.

Donald Trump. Foto: Dave Kaup/Reuters Pictures

Iowa je pokazala, da železna pravila ameriškega volilnega boja še niso povsem zarjavela in da kampanja na družbenih medijih povzroča predvsem veliko hrupa, še zdaleč pa ni (dovolj) učinkovita. Ted Cruz je potolkel Donalda Trumpa na staromoden način trkanja na vrata volivcev. Podprli so ga številni evangelijski pastorji, ki so v nedeljo spodbujali močno konservativno versko krilo republikancev, naj pride na volišča. Prebivalci Iowe pa so znova dokazali, da se odločajo tik pred zdajci, zaradi česar imajo anketarji vedno veliko težav.

Indijanska tradicija

Ne smemo pozabiti na čudaški, a na neki način vznemirljiv in zanimiv, volilni postopek. Caucus, kot se imenujejo zborovanja volivcev, beseda pa naj bi izvirala iz izraza Indijancev plemena Algonquin za zbor plemenskih starešin, so nekoliko zmedena že v običajnih letih, ponedeljek pa je zaznamovala rekordna navzočnost. V zgodovinskem muzeju Iowe so pod okostjem mamuta vse bolj vznemirjeni prostovoljci poskušali obvladati dolgo vrsto, ki se je vila na pločnik, in vpisati v volilne imenike množico ljudi, ki so prvič prišli na volitve za strankarskega kandidata ali pa so zamenjali stranko.

Postopek je na videz preprost, udeleženci se preštejejo in nato razdelijo v skupine, ki podpirajo posameznega kandidata. Tu se začne zabavni del. Skupine, ki nimajo dovolj podpornikov (najmanj 15 odstotkov udeležencev), razpadejo in postanejo tarča prepričevanja drugih. »Naj se konjsko mešetarjenje začne,« je oznanil predsedujoči v največji dvorani muzeja, osamljene pripadnike guvernerja Martina O'Malleyja, neopaznega tretjega kandidata demokratov, pa so nemudoma obkrožili volivci Sandersa in Hillary Clinton ter jih prepričevali, naj se jim pridružijo.

Vsakega na novo prepričanega, ki se je odpravil v novo skupino, je pričakal glasen aplavz in v primeru berniejevcev glasno skandiranje. Medtem so republikanci poskušali imeti resno zborovanje, a je nastope volivcev, ki so predstavljali kandidate, vedno znova preglasilo huronsko vpitje iz sosednje sobe. V osrednjem volilnem okrožju prestolnice Des Moines so volivci desnice namreč v manjšini. Za razliko od demokratskih kolegov nimajo glasnega barantanja za glasove, pač pa civilizirano oddajo lističe z imeni. Je pa vse skupaj precej manj zanimivo.

Pot do revolucije

Demokratsko preštevanje v muzeju je napovedalo, kaj se bo zgodilo pozno zvečer. Ko je zadnja O'Malleyjeva pripadnica prestopila k Sandersu – »že leta se zavzema za politično revolucijo, država pa potrebuje spremembo«, je pojasnila –, je senatorjeva skupina imela le glas več. Na državni ravni se je demokratsko štetje ustavilo pri osupljivih 49,86 odstotka za nekdanjo zunanjo ministrico in 49,57 odstotka za senatorja. Pri tem so v kaotičnem postopku imeli precej težav z natančno evidenco glasov.

Hillary Clinton s soprogom Billom in hčerko Chelsea. Foto: Adrees Latif/Reuters Pictures

Hillary Clinton je odkrito dejala, da si je »pošteno oddahnila«, njen štab pa je nemudoma razglasil, da se zmagi ne gleda v zobe. Toda na drugi strani mesta je Sanders razkril bolečo točko favoritke. »Pred devetimi meseci nismo imeli politične organizacije, nismo imeli denarja, nihče ni poznal mojega imena in lotili smo se najmočnejše politične organizacije v ZDA. Danes smo praktično izenačeni,« je opisal vzpon kampanje, ki je v nekaj mesecih premagala zaostanek za več kot 40 odstotnih točk.

Vzporedne volitve so pokazale, da je več kot 80 odstotkov volivcev, mlajših od 30 let, glasovalo za Sandersa, geslo »Občuti Berna« (Feel the Bern), angleška besedna igra na Feel the Burn (»občuti žar«), pa je postalo bojni krik mlade generacije, ki hoče politično revolucijo. Po napovedih naj bi Sanders zmagal tudi v torek v skoraj domačem New Hampshiru, kjer vodi v anketah. Sledila naj bi Južna Karolina in ameriški jug, kjer naj bi ob podpori temnopoltih Američanov Hillary Clinton pometla s ­Sandersom.

Priponke v podporo Berniju Sandersu. Foto: Alex Wong/Getty Images/AFP

Toda v nedeljo so v senatorjevi kampanji objavili, da je v mesecu dni dobil za 20 milijonov dolarjev prispevkov od osupljivih 770.000 posameznikov, kar pomeni, da se bo še naprej lahko kosal z bogato podmazano kampanjo Hillary Clinton. »Prebivalci Iowe so poslali sporočilo političnemu in gospodarskemu vrhu, in mimogrede tudi medijskemu,« je Sanders ošvrknil liberalne medije, ki vse bolj odkrito navijajo za nekdanjo zunanjo ministrico. Če ta zmaga v New Hampshiru, bo revolucije bržčas konec, dober rezultat Sandersa pa bi lahko navdihnil še več ljudi za njegove pozive, naj iztrgajo ZDA iz rok ­korporacij in milijarderjev.

Desna matematika

Na republikanski strani je matematika bolj zapletena. Ted Cruz je s slabimi 28 odstotki sicer zmagal, a bo moral z izjemnimi konservativnimi stališči previhariti New Hampshire. Donalda Trumpa je podprlo dobrih 24 odstotkov, toda zdi se, da se njegove neobičajne metode razblinjajo ob trdni organizaciji tradicionalnih kampanj. Njegova narcisoidna samozavest je vsaj za eno noč uplahnila, če ne bo zadržal sedanjega vodstva v New Hampshiru, bo to verjetno znak, da se desnica vendarle utirja v običajno kampanjo, v kateri jezo nadomešča racionalna izbira.

Ted Cruz v objemu žene Heidi Cruz po ponedeljkovi zmagi med republikanskimi predsedniškimi kandidati v Iowi. Foto: Jim Young/Reuters

To je v sredo zastopal senator Marco Rubio, ki se je osredotočil samo na nekaj najbolj zmernih republikanskih okrožij in pobral zmago v petih, kar je bilo dovolj, da je z dobrimi 23 odstotki skoraj iztrgal drugo mesto newyorškemu milijarderju. Senator bo v granitni državi bil boj za srca zmernejših republikancev z nekdanjim guvernerjem Floride Jebom Bushem, guvernerjem Ohia Johnom Kasichem in guvernerjem New Jerseyja Chrisom Christiejem. Za slednja bo to boj na vse ali nič, saj imata skoraj prazne blagajne, Bush ima še nekaj stare zaloge, vprašanje pa je, koliko volje mu bo ostalo, če bo znova pri dnu.