Tiskane izdaje
Tekma za Belo hišo je doživela nov zasuk, ko je zvezna policija med preiskavo spolnega škandala naletela na e-pošto, povezano s Hillary Clinton, in znova odprla preiskavo o njeni uporabi zasebnega strežnika v času vodenja zunanjega ministrstva. Ankete so spet tesne, republikanec Donald Trump pa neutrudno napada.
Direktor FBI James Comey je postal osrednja osebnost zadnjega tedna volilne kampanje, potem ko je v petek kongresu sporočil, da so našli nova e-sporočila, povezana z že končano preiskavo o zasebnem strežniku nekdanje zunanje ministrice. Pismo je sporočalo, da bodo preučili, ali nova e-sporočila vsebujejo zaupne podatke in ali lahko vplivajo na preiskavo. FBI je poleti preiskavo končala s sklepom, da ni podlage za vložitev obtožnice proti Clintonovi, Comey pa je za dobro mero ravnanje nekdanje zunanje ministrice označil za »izjemno neprevidno«.
James Comey, direktor FBI. Foto: AP
Vir novih e-sporočil je nihče drug kot nekdanji poslanec Anthony Weiner, včasih novi up demokratske stranke, ki pa ga je obsedenosti s pošiljanjem na pol golih fotografij ali fotografij delov svojega telesa drugim ženskam stala kariere, ugleda in družine. Še vedno je poročen s tesno svetovalko Clintonove Humo Abedin, po zadnjem škandalu pa ne živita več skupaj. FBI ga je vzela pod drobnogled, ker je neprimerne fotografije menda poslal tudi 15-letnemu dekletu, med brskanjem po njegovem računalniku pa so med sporočili, ki jih je več sto tisoč, naleteli na sporno e-pošto. Zdaj s posebnimi programi ugotavljajo, koliko sporočil vsebuje zaupne podatke in ali gre za ista sporočila, kot so jih že preučili.
Jeza na Comeyja
Negotovo je, ali bo preiskava končana pred torkom, ko bodo Američani množično odšli na volišča. Za zdaj se ne zdi verjetno, da bi nova e-pošta lahko spremenila prejšnje mnenje pravosodnega ministrstva, da pri uporabi zasebnega strežnika ni šlo za kriminalno dejanje. Več temnih oblakov se zbira nad Abedinovo, saj preiskovalci ugotavljajo, ali je morda namenoma prikrivala obstoj spornih e-sporočil. Svetovalka trdi, da ne ve, kako je njena e-pošta prišla na možev prenosni računalnik, zadnje štiri dni pa se ne pojavlja več v kampanji Clintonove.
Vprašanje je, ali lahko nov izbruh razprave o e-pošti preobrne volilni rezultat, ankete so doslej napovedovale zanesljivo zmago demokratke. V republikanskem taboru so sprožili silovito ofenzivo, z napadi na Clintonovo želijo predvsem spodbuditi svojo volilno bazo, ki je začela izgubljati upanje, naj množično glasujejo, in odvrniti manj goreče privržence demokratov ter neodvisne volivce od odhoda na volišča. Celo Donald Trump zadnje dni kaže doslej redko disciplino in vztrajno ponavlja, da je E-gate hujša afera od Watergata, ki je spodnesel predsednika Richarda Nixona.
Foto: Brian Snyder/Reuters
V demokratskem taboru so se osredotočili na Comeyja; vodja senatne manjšine Harry Reid trdi, da je morda prekršil Hatchev zakon, ki zveznim uslužbencem prepoveduje politično delovanje in vplivanje na volitve. Hkrati poskušajo pozornost usmeriti na domnevna dvojna merila direktorja, saj naj bi imel podatke o Trumpovem poslovanju z Rusijo, a jih ni razkril javnosti. New York Times je poročal, da zvezna policija ni odkrila jasnih finančnih povezav med newyorškim milijarderjem in Rusijo. Washington Post pa je včeraj razkril, da je Comey Beli hiši odsvetoval javno obtožbo Rusije za vdiranje v računalniški sistem demokratske stranke, ker naj bi zvezna vlada tako vplivala na volitve.
Severna ofenziva
Zadnje ankete že kažejo jasno upadanje prednosti Clintonove, čeprav so analitiki še vedno prepričani v njeno zmago. Trump lahko zmaga v vseh zveznih državah, ki še vedno veljajo za neodločene (denimo Florida in Ohio, ki sta se začela nagibati k njemu), pa še vedno ne bo imel dovolj elektorskih glasov (potrebnih je 270) za pot v Belo hišo. Za to potrebuje eno od »modrih« držav, ki so za zdaj na strani demokratke, zato zadnje dni vztrajno napada v državah, kot sta Michigan in Wisconsin.
Pri tem stavi na neizobražene bele delavce, in če mu bo uspel tako imenovani »trumpenproletariat« v velikem številu spraviti na volišča, bi to lahko prevesilo volitve. Demografski podatki kažejo, da je v osmih nihajočih zveznih državah delež takšnih volivcev 35 odstotkov ali več, kar pojasnjuje Trumpovo prednost v Iowi, Misuriju in Ohiu.
Več kot 21 milijonov Američanov je že oddalo glasovnice na predčasnih volitvah, prve analize pa kažejo, da ne gre pričakovati »oktobrskega presenečenja«, saj naj bi vodila demokratka. Sedem zveznih držav dopušča, da lahko volivci do torka še spremenijo svojo odločitev. Toda v tekmi dveh izjemno nepriljubljenih kandidatov so bila mnenja ustvarjena že pred tedni, če ne celo meseci, in ne zdi se verjetno, da se bodo v zadnjih dneh močno spremenila.
