Primer Bergdahl: sojenje zadnjemu ujetemu vojaku

New York – Bela hiša je lani ponosno oznanila,­ da je po petih letih ujetništva­ rešila­ vodnika­ Bowa Bergdahla,­ v zameno zanj pa so izpustili iz Guantanama­ pet zajetih­ talibov. Toda hitro so se pojavile obtožbe, da je v Afganistanu sam zapustil stražarsko mesto, v sredo pa so ga vojaške oblasti uradno obtožile dezerterstva in strahopetnosti.

Bowe ni bil nikoli pozabljen, je predsednik Barack Obama lani poleti oznanil vrnitev edinega ameriškega vojnega ujetnika, njegova svetovalka za nacionalno varnost Susan Rice pa je dejala, da je služil častno in z odliko. V mestecu Hailey­ v zvezni državi Idaho so mu s prijatelji in družino pripravljali velik sprejem, toda ko so se v javnosti pojavile obtožbe njegovih soborcev, da je »v najboljšem primeru dezerter, v najslabšem izdajalec« ter da je zaradi njega v vojaških iskalnih akcijah umrlo več ameriških vojakov, so priprave hitro zamrle.

Sodni proces

Bergdahlov odvetnik Eugene Fidell je v sredo sporočil, da se bo 22. aprila začelo uradno zaslišanje pred vojaškim sodiščem, na katerem bodo ugotavljali, ali je dovolj dokazov za sodni proces. Za neprimerno vedenje pred nasprotnikom oziroma strahopetnost je najvišja zagrožena kazen dosmrtni zapor (za dezerterstvo pet let zapora), v začetni fazi sodne preiskave pa se lahko odločijo tudi za sojenje na posebnem vojaškem sodišču, kar bi pomenilo precej nižjo kazen (nečastni odpust iz vojske, zaplembo dveh tretjin vojaške plače in leto dni zapora).

Izključena ni niti možnost dogovora med obrambo in tožilstvom, po kateri bi se Bergdahl izognil zaporni kazni, saj mnogi menijo, da je bil dovolj kaznovan že s petimi leti trdega ujetništva pri talibih. Predstavniki vojske namreč trdijo, da niso našli dokaza, da naj bi več vojakov umrlo zaradi iskanja pogrešanega. Poleg tega bi se Pentagon tako izognil javnim zaslišanjem o domnevno slabem poveljevanju in razpadu discipline, zaradi česar je lahko menda precej nezadovoljen vojak odkorakal iz enote.

Razočarani mladenič

Pri tem bodo ključni vodnikovi nameni. Ta je izginil iz bojnega oporišča Mest-Lalak v pokrajini Paktika na vzhodu Afganistana 30. junija 2009 zgodaj zjutraj. Na stražarskem mestu je pustil orožje, naboje in neprebojni jopič, zato mnogi domnevajo, da se je k pustolovščinam nagnjeni mladenič naivno hotel pomešati med afganistanske vaščane, nato pa se vrniti v oporišče. Bergdahla je med služenjem razočaralo ameriško poslanstvo v Afganistanu. Staršem je pisal, da »najbolj ohola država na svetu dopoveduje prebivalcem, da so ničvredni in neumni«.

Sojenje bo znova zbudilo tudi politične polemike, saj je Bela hiša organizirala menjavo Bergdahla za pet pomembnih talibskih ujetnikov brez obvestila kongresu in tako kršila zakonodajo, kar je razjezilo desnico pa tudi precej demokratov. V volilnem letu so morda hoteli uporabiti rešitev zadnjega ujetnika kot propagandno potezo, a so se prenaglili. Kasneje so se poskušali izgovoriti, da je bilo ogroženo življenje vodnika, toda zdravniške preiskave tega niso potrdile.