Tiskane izdaje
O tem, kako davčno razbremeniti gospodarstvo, se bodo vlada in podjetniki letos še prepirali, a v to, »da bi odprava protisankcij pripomogla k gospodarski rasti gospodarstva, zdaj niso prepričani le uradniki, temveč tudi strokovnjaki za mednarodno trgovino«.
S temi besedami so pred dnevi v ruskem časniku Kommersant opisali razpoloženje, ki je prevevalo letošnji »Gajdarovski forum«, vsakoletno srečanje ruske gospodarske in politične elite. Sprva so poročevalci z letos že osmega »foruma«, ki je dobil ime po pokojnem Jegorju Gajdarju, nekdanjem ruskem premieru, finančnem in gospodarskem ministru ter očetu razvpite »šok terapije« z začetka 90. let prejšnjega stoletja, obupavali zaradi »odsotnosti pomembnih novic in pripravljenih projektov« in izogibanju političnim temam. A jih je odrešil prvi namestnik ruskega premiera Igor Šuvalov, ki je napovedal, da lahko že konec tega leta pričakujemo konec zahodnih sankcij proti Rusiji in povračilnih ukrepov, ki jih je uvedla Moskva (zlasti proti Evropski uniji).
Zaviranje rasti ruskega izvoza
»Prišel je čas, ko bi morali dojeti, da se bliža konec tako sankcijam kot protisankcijam,« je izjavil Šuvalov in svojim vladnim kolegom, zlasti pa tistim s kmetijskega in gospodarskega ministrstva, priporočil, naj se na to pripravijo. Oprezno je dodal, da lahko zaradi političnih razlogov do odprave sankcij tudi ne pride, a to bo po njegovih besedah povzročilo dolgoročne probleme za ruska podjetja, ki bodo zaradi dolgotrajnih »umetnih omejitev« začela izgubljati proti globalni konkurenci.
Kakor so razmišljanja udeležencev foruma povzeli v Kommersantu, je »zaščita pred uvozom v prid nadomeščanja uvoza dražja kakor njeni plodovi: izvozniki izgubljajo tuje dobavitelje in jim manjka sredstev, saj so ta namenili za proizvodnjo nadomestnih izdelkov«. Več udeležencev razprav je opozorilo, da prav to »nadomeščanje uvoza« vodi k upočasnjevanju gospodarske rasti, saj premajhna odprtost gospodarstva, visoka zaščita pred uvozom, nedejavnost poslovnih združenj in pretirano reguliranje valutnega trga zavirajo rast ruskega izvoza.
O tem, kako je ruski odgovor na evropske sankcije pripomogel k razvitju ruskega kmetijstva in kako ga kmetje prosijo, naj ne odpravi protiukrepov, je že večkrat govoril ruski predsednik Vladimir Putin.
Ruski kmet potrebuje zaščito
Tudi Šuvalov je na moskovskem forumu povedal, da je bilo »neko določeno obdobje, ko so zaradi pomanjkanja izdelkov tradicionalnih dobaviteljev naši proizvajalci uspeli doseči svojo nišo pri šibkem rublju in administrativnih omejitvah«. A zdaj je po njegovih besedah napočil pravi trenutek, ko bi morali oživiti konkurenco, sicer bodo ruski proizvajalci začeli slabeti in izgubljati v globalni konkurenci. Ruski podpremier ima prav, ko govori, da bodo sankcije in protisankcije slej ko prej odpravljene, je povedal direktor Inštituta za konjunkturo kmetijskega trga Dmitrij Rilko, »posankcijska realnost pa bo dober preizkus za dejansko moč ruskega kmetijstva«.
»Brez zaščite je naših kmetov konec,« so zapisali v ruskem tabloidu Komsomolska pravda. Navedli so besede Moskovčana Olega Sirote, ki se je pred kratkim začel ukvarjati s sirarstvom. Če bodo odpravljeni ruski protiukrepi proti EU, bodo po besedah Sirote številni njegovi kolegi propadli. »Če že lahko konkuriramo v kakovosti, ne moremo s ceno,« je povedal mali sirar. Cena je problem tudi za lastnika ene največjih ruskih mlekarn EkoNive Stefana Duerra, nemškega vlagatelja, ki mu je pred dvema letoma Putin podelil rusko državljanstvo. A on se ne boji odprave ruskih protiukrepov, saj njegova konkurenca niso njegovi nekdanji nemški sodržavljani. Ti po njegovih besedah liter mleka prodajajo po 25 rubljev (40 centov), kar je le pet rubljev manj od proizvodne cene v Rusiji, zato bodo zaradi prevoznih stroškov njihovi izdelki vedno dražji od domačih. Pač pa Duerr opozarja na nelojalno konkurenco iz sosednje Belorusije, s katero je Rusija celo v nekakšni skupni državni skupnosti, kjer zaradi nižjih plač in večje državne podpore Rusom brez sankcij in carin liter mleka prodajajo že po 20 rubljev.
