Priprave na ponovno izvolitev velikega vodje

Čeprav je tiskovni predstavnik­ Kremlja Dmitrij Peskov včeraj spet ponovil, kako je še prezgodaj, da bi ruski predsednik Vladimir Putin razmišljal o tem, ali se bo na volitvah marca 2018 spet potegoval za najvišji­ položaj v državi, se v ruskih medijih že nekaj časa pojavljajo informacije o tem, da v predsednikovi administraciji že razmišljajo, kako bodo spravili na volišča čim več ljudi, ki bodo izrekli »referendumsko« podporo dosedanjemu voditelju.

Po ruski ustavi je lahko nekdo predsednik le dvakrat zapored, a če si vmes vzame odmor, kakor je Putin enkrat že storil, ko je pred devetimi leti prevzel vodenje vlade, predsedniški položaj pa za en mandat »prepustil« sedanjemu premieru Dmitriju Medvedjevu, lahko to počne do konca življenja. Velika večina Rusov si želi, da bi Putin ostal voditelj države tudi po letu 2018, sam pa se je doslej vedno izognil odgovoru na vprašanje, ali se bo spet potegoval na volitvah, češ da ima preveč drugega dela in da je o tem prezgodaj govoriti. Te besede je včeraj še enkrat ponovil tudi njegov tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov, ki je pred kratkim izjavil, da bi si sam želel še enega Putinovega mandata.

Ne glede na dosedanje uradne izjave ruski mediji, tako »provladni« kot »opozicijski«, ne dvomijo o tem, da bo 64-letni predsednik še enkrat stopil pred volivce in ponovno zmagal. »Za rusko elito je zdaj konec negotovosti: Putin bo nastopil na volitvah«, je bil prejšnji teden v angleškojezičnem časniku Moscow Times naslov članka, iz katerega pa ni bilo razbrati, zakaj naj bi se uradno ta negotovost res končala. Najprej so se v nekaterih bolj opozicijskih medijih pojavile informacije od zaupnih, a neimenovanih virov blizu vrhov oblasti, kako se v Kremlju resno priprav­ljajo na ponovno izvolitev svojega šefa, na volitvah pa bi radi uprizorili vseljudsko »referendumsko« podporo ljubljenemu voditelju.

Toda v zadnjih dnevih so anonimni kremeljski prišepetovalci potrdili nekaj podobnega tudi medijem, ki so blizu oblastem. »Ne dvomim o tem, da bo Vladimir Putin sodeloval na predsedniških volitvah. Tudi o tem ne, da je lahko izvoljen. A tako misli tudi veliko sodržavljanov, zato bo problem, kako jih pripraviti do tega, da bodo prišli glasovat,« je neimenovani­ kremeljski vir zaupal tabloidu Komsomolska pravda.

Brez umetne konkurence

V časniku Kommersant, v katerem prav tako ne dvomijo o tem, da bo Putin še enkrat kandidiral, so včeraj – prav tako na podlagi anonimnih virov – zapisali, da v predsednikovi administraciji že pripravljajo vrsto ukrepov, s katerimi si želijo poenostaviti postopek glasovanja in povečati udeležbo. A »umetne« konkurence ne bodo vzpostavljali, da bi pritegnili na volišča več ljudi, jim je povedal sobesednik, saj da hočejo volitve »referendumskega značaja«.

Političnih klovnov za razvedrilo ne bo na volitvah, je za Komsomolsko pravdo napovedal zaupni vir. Po njegovih besedah opozicijski politik Aleksej Navalni, ki ga je del opozicije izbral za skupnega predsedniškega kandidata, na volitvah ne bo mogel nastopiti, ker mu kot pravkar spet na petletno pogojno kazen obsojenemu prestopniku po ruski zakonodaji to ne bo dovoljeno. A preprečitev kandidature Navalnega bo oblast politično dražje stala, kakor če bi mu dovolila nastopiti na volitvah, so napovedali njegovi privrženci. Če bo treba, bodo zbrali milijon simpatizerjev, da oddajo podpise v podporo kandidaturi opozicijskega politika, je izjavil vodja njegovega volilnega štaba Leonid Volkov.

Ne glede na to, kdo se bo poleg tradicionalnih kandidatov, kakor sta politična veterana, sistemski opozicionalec Vladimir Žirinov­ski in njegov nesistemski kolega Grigorij Javlinski, marca 2018 še potegoval za položaj ruskega predsednika, ni dvoma o tem, kdo bo zmagal, če se bo na njih pomeril tudi Putin, ki mu je konec lanskega decembra center VCIOM nameril kar 86,8-odstotno priljubljenost. Po poročanju ruske državne televizije v angleškem jeziku Russia Today je imel v dolgoletni karieri višjo le decembra 2014, ko ga je podpiralo kar 89 odstotkov Rusov.

Rusi imajo Putina tudi za enega najuspešnejših voditeljev v zgodovini svoje države. V teh dnevih, ko se vrstijo okrogle obletnice dogodkov, ki so pred stoletjem privedli najprej do februarske, potem pa še oktobrske revolucije, je moskovski center Levada objavil izsledke javnomnenjske raziskave, v kateri so povprašali Ruse, v katerem obdobju v zadnjih sto letih je šlo njihovi državi najboljše. Največ, skoraj tretjina, jih je izbralo sedanjost oziroma to tisočletje, na začetku katerega je vodstvo države prevzel Vladimir Putin. Le tri odstotke manj glasov, 29 odstotkov, so dobila »nostalgična« sedemdeseta in osemdeseta leta prejšnjega stoletja, ko je bil na čelu takrat še Sovjetske zveze Leonid Brežnjev. »Meščansko« obdobje med obema revolucijama leta 1917 je za najuspešnejše obdobje ocenilo le 6 odstotkov vprašanih, prav toliko glasov podpore je dobila tudi doba Stalinove vladavine. Na repu lestvice sta obdobje perestrojke zadnjega sovjetskega voditelja Mihaila Gorbačova (2 odstotka) in »demokratični« čas šok terapij ter uvajanja tržne ekonomije, ko je državo vodil ljubljenček Zahoda, predsednik Boris Jelcin (1 odstotek).