Tiskane izdaje
Obama je dolgo napovedoval konec najdaljše ameriške vojne, ki traja že od 7. oktobra 2001. Sprva je znižanje števila vojakov »na običajno reven za veleposlaništvo« (v primeru Afganistana to pomeni 1000 pripadnikov varnostih enot) napovedal do konca lanskega leta, nato do konca 2016. V četrtek je dejal, da so bojne naloge v državi končane, toda afganistanske varnostne sile še niso dovolj močne, da bi same vzdrževale mir v državi, zato bo sedanjih 9800 vojakov v državi ostalo še eno leto, nato pa naj bi njihovo število znižali na 5500.
Osrednja naloga ameriških enot, ki bodo nastanjene v štirih oporiščih - Kabul, Bagram, Džalalabad in Kandahar - naj bi bilo urjenje in svetovanje afganistanski vojski, pri čemer naj bi se posebej zavzeli za urjenje elitnih protiterorističnih enot. Hkrati bodo v državi obdržali zajetno floto brezpilotnih letal in ameriške posebne enote, s katerimi se bodo borili proti Al Kaidi in drugim skrajnim skupinam, ki bi lahko ogrozile ZDA. »Ne bom dovolil, da (Afganistan) postane varno pribežališče za teroriste, od koder bi spet napadli našo državo,« je poudaril ameriški predsednik.
Širjenje talibov
Odločitev ni nepričakovana, saj so od silovite poletne ofenzive talibov že mesece potekali pogovori med Belo hišo, Pentagonom, afganistanskimi voditelji in ameriškimi poveljniki v državi o podpori afganistanski vojski. Mednarodna koalicija 42 držav je lani uradno končala bojno delovanje v Afganistanu, varovanje pa je prešlo v roke lokalnih enot. Toda te še zdaleč niso dovolj izurjene, kaj šele dovolj učinkovite, kar je nazadnje pokazal vdor talibov v Kunduz.
»Pričakovali smo, da bodo talibi poskušali izrabiti naš umik in da bo vojska potrebovala čas za urjenje,« je dejal Obama, toda uspeh njihove poletne ofenzive je boleče razkril neučinkovitost domače vojske. Združeni narodi so še pred ofenzivo na Kunduz sporočili, da je v približno polovici okrožij nevarnost napadov velika ali ekstremna, kar je največ od začetka invazije na državo. V njej še vedno deluje skupina Al Kaida, pojavila se je celo Islamska država, ki je začela novačiti nezadovoljneže iz vrst talibov.
Kunduz, ki se je za Američane končal s krvavim letalskim napadom na bolnišnico organizacije Zdravniki brez meja, je okrepil položaj novega vodje talibov, mule Ahtarja Mansurja. Gibanje naj bi že ciljalo na nova upravna središča v Afganistanu in se s podeželja poskušalo razširiti na urbana območja. Prva cilja sta bila Gazni, prestolnica istoimenske pokrajine južno od prestolnice Kabul, ter Kalat v sosednji pokrajini Zabul, ki sta bila zadnje dni priča ostrim spopadom. Agresivnost talibov spodbuja pritok borcev iz sosednjega Pakistana, kjer poteka ofenziva pakistanske vojske.
Vojna brez konca
Obama ni omenjal Iraka, ki je po ameriškem umiku zdrsnil v kaos, je pa poudaril, da ima ameriško delovanje v Afganistanu jasen cilj, podporo lokalnih oblasti, in pravni dogovor, ki ščiti ameriške vojake pred lokalnimi sodišči, česar niso imeli v Iraku. Tokrat tudi ni določil datuma za znižanje števila vojakov na 5500 ali za popoln umik, to naj bi ocenili ameriški poveljniki v državi, s čimer je pustil odprte roke svojemu nasledniku ali naslednici.
Upokojeni polkovnik Jack Jacobs, ki opravlja vojaške analize za televizijsko mrežo NBC, je opozoril na predsednikove besede, da se bo »preverjanje in prilagajanje ameriške strategije nadaljevalo«, zato lahko po njegovem pričakujemo celo zvišanje števila vojakov in dolgotrajno ameriško navzočnost. »Če je cilj vojska, ki se lahko sama brani, to zahteva dolgotrajno urjenje in veliko inštruktorjev,« je zatrdil Jacobs, še posebej, ker naj bi bilo pismenih le desetina afganistanskih vojakov.
Na daljšo navzočnost kaže tudi opozorilo Obame talibom, da »je edini način za dosego umika ameriških in koalicijskih enot politični dogovor v državi«. Omenil je tudi boj proti korupciji, saj so »reforme pomembne za varnost države«. Kritiki ameriške vloge v ZDA že vrsto let opozarjajo, da sta prav razširjena korupcija in samopašnost sedanjih oblasti, zlasti na lokalni ravni, omogočili ponoven dvig poraženih talibov. Po njihovih besedah je priložnost za izboljšanje razmer celo že zamujena.
