Prva dama je snela rokavice

Hillary Clinton poskuša spreobrniti javno mnenje z napadom na Sandersa.

Objavljeno
05. februar 2016 23.45
Sebastijan Kopušar
Sebastijan Kopušar
New York – »Ljudje se menda­ odločajo, ali naj volijo s srcem ali z glavo. Na volišča prinesite­ oboje,« je Hillary Clinton pozvala ob koncu petega soočenja z Berniejem Sandersom, zadnjim tekmecem za predsedniško kandidaturo demokratske stranke. A njen četrtkov nastop ni topil src, priča smo bili jedkemu, natančno odmerjenemu in politično tveganemu napadu na senatorja.

Nekdanja zunanja ministrica v anketah zaostaja za več kot 20 odstotkov, kar ob svojeglavem volilnem telesu New Hampshira ni usodno, saj so volivci te zvezne države znani po tem, da si lahko premislijo čez noč. Pred osmimi leti je Hillary­ Clinton že uspelo zaustaviti zmagoviti pohod Baracka Obame, tudi z igranjem na karto ranljive ženske. V četrtek ni bilo na odru nič ranljivega, pač pa se je Sanders soočil s hladnokrvno, ostro in neusmiljeno nasprotnico, že več kot desetletje osredotočeno na vrnitev v Belo hišo.

Obtožbe o blatenju

Tudi New York Times, ki se je tako kot večina liberalnih medijev postavil na stran Hillary Clinton, je včeraj zapisal, da »je bila popadljivost opazk v razpravi tvegana, saj ji že zdaj veliko volivcev, vključno z demokrati, ni naklonjenih«. Z jedkostjo je hotela raztopiti priljubljenost senatorja iz sosednjega Vermonta, ki nastopa na skoraj domačem parketu. Njen poskus zlesti mu pod kožo in morda zbuditi jezen odziv ni bil uspešen.

Težki topovi so zagrmeli že ob začetku soočenja ob vprašanju, ali je Hillary Clinton napredna ali zmerna političarka, ker med drugim podpira smrtno kazen in sprejema neomejene donacije premožnih. Po njenih besedah se je senator razglasil za »samooklicanega vratarja naprednega krila stranke«, a skoraj nihče ne izpolnjuje njegovih meril, na čelu s predsednikom Barackom Obamo. Sandersova stališča je označila za »zabavna« in »nepravična«.

A kljub temu ni mogla ubežati osrednji noti tekmečeve kampanje, »da premoženje nadzira politični proces v državi«, kar je ob bogatih prispevkih za njeno kampanjo ter obsežnih honorarjih za govore ciljalo tudi nanjo. »Namigovanja in podtikanja vedno znova sprožijo napade, da je vsakogar, ki je prejel donacije ali plačila za govore, mogoče kupiti. To absolutno zavračam, senator. Če bi radi kaj povedali, povejte naravnost,« je usekala po Sandersu in ga obtožila, da jo njegova kampanja blati.

»Oooh,« je zagodrnjal vidno užaljeni senator, a se ni pustil zvabiti v obračunavanje o njenem sodelovanju z razvpito banko Goldman Sachs (ki ji je plačala 675.000 dolarjev za tri govore), pač pa je na splošno obsodil Wall Street in njegov vpliv na politično odločanje. »Zakaj je bil v devetdesetih razrahljan nadzor nad finančno industrijo? Je to povezano z dejstvom, da je Wall Street porabil milijarde dolarjev za lobiranje in donacije politikom? Nekateri menijo, da je to imelo nekaj vpliva,« je poudaril povezavo med denarjem in oblikovanjem zakonodaje.

Tudi ko sta se voditelja soočenja znova vrnila h govorom Hillary Clinton in njenemu neposrečenemu opravičilu iz prejšnjega dne, da je vzela, kolikor so ji ponudili, se je Sanders znova izognil neposrednemu napadu nanjo. Hillary­ Clinton se je pred televizijsko javnostjo ­izmotala iz vprašanja, ali bo objavila vsebino govorov, z besedami, da bo preverila, ali je to mogoče. Senator pa znova ni javno zahteval, naj to stori. Toda politični strategi trdijo, da bo morala najti boljši odgovor na Sandersova opozorila o njeni tesni povezavi z Wall Streetom.

A ji ne koristi lansko mnenje finančnikov, da je njen pomik na levo »samo politika« in da kot morebitna predsednica ne bo tako navdušena nad zapiranjem davčne luknje, ki Wall Streetu omogoča milijardne zaslužke. Od takrat je pod Sandersovim pritiskom vse bližje križarskemu pohodu proti finančni industriji. Toda levo krilo demokratske stranke ji še vedno ne zaupa, čeprav je nekdanja prva dama, senatorka in zunanja ministrica v četrtek poskusila zavrniti trditev, da je del uveljavljenega političnega kroga, pri čemer je igrala na žensko karto, saj bi postala prva predsednica v zgodovini ZDA.

Mladi in Bernie

Sivolasi godrnjavi dedek iz Vermonta postaja moderni prerok mladih generacij, utrujenih od desetletij neplodne in hinavske politike. Njegov vztrajni boj za izgon vpliva velikih korporacij in premožnih iz politike ter pravičnejšo porazdelitev denarja je med generacijami, obsojenimi na visoke študentske dolgove in trg dela brez dobro plačanih delovnih mest, zavel kot val svežine. V Iowi je zanj glasovalo več kot 80 odstotkov mlajših od 30 let, generacijski preskok je občuten tudi v New Hampshiru.

Dodaten udarec za Hillary Clinton je zadnja anketa časnika Wall Street Journal, po kateri ga podpira celo več žensk kot Hillary Clinton (razmerje je 50 proti 46 odstotkov). Tudi pri njih je opazen generacijski preskok, pri mlajših od 30 let je za senatorja kar 64 odstotkov žensk. »Njen feminizem ne predstavlja mojega feminizma,« je včeraj za televizijsko postajo MSNBC (ta je prenašala četrtkovo soočenje) dejala ena od gledalk v New Hampshiru. Navdušen odziv mladih, ki okužuje tudi starejše generacije, je ena od težav za kampanjo nekdanje­ prve dame.