Tiskane izdaje
V petek zvečer je televizijska mreža CNN objavila, da naj bi velika zvezna porota v Washingtonu odobrila prvo kriminalno obtožnico v preiskavi, ali je predsedniška kampanja Donalda Trumpa sodelovala z Rusijo pri vplivanju na rezultate lanskih volitev, ki so presenetljivo prinesle zmago newyorškega nepremičninarja in zvezdnika resničnostne televizije. Novico so hitro potrdili tudi drugi mediji in začelo se je veliko ugibanje, kdo bo prvi sedel na zatožno klop.
Največkrat je omenjen ravno Paul Manafort, ki ima številne povezave z Rusijo in strankami z območja nekdanje Sovjetske zveze, predvsem s proruskimi voditelji v Ukrajini. Sredi oktobra je televizijska mreža NBC razkrila 26 milijonov dolarjev vredno posojilo, ki naj bi ga podjetju, povezanemu z Manafortom, dal milijarder Oleg Deripaska. Skupaj z njunimi drugimi posli – Američan je od leta 2005 do 2009 delal zanj – je ruski oligarh, ki je tesno povezan s Kremljem, v zadnjem desetletju Manafortu v različnih oblikah namenil 60 milijonov dolarjev. Mueller naj bi po septembrskem poročanju časnika New York Times opozoril Manaforta, da ga verjetno čaka obtožnica, potem ko so julija preiskali njegov dom v Virginiji.
Pritisk na predsednika
Drugo ime na seznamu javnosti je nekdanji general Michael Flynn, za 24 dni predsednikov svetovalec za nacionalno varnost, a je moral odstopiti, ko se je pokazalo, da je podpredsedniku Miku Penceu lagal o svojih telefonskih klicih z nekdanjim ruskim veleposlanikom Sergejem Kisljakom. Flynn je bil cenjen vojaški obveščevalec in v zenitu kariere vodja obrambne obveščevalne agencije Dia. Med njenim vodenjem je po besedah podrejenih poudarjal konservativne teorije zarote, ko pa ga je predsednik Barack Obama odstavil z vrha Die, se je hitro povezal s podobnim navdušencem za takšne zarotniške zgodbe in postal eden vodilnih Trumpovih svetovalcev. Demokratski člani odbora za nadzor, glavnega preiskovalnega telesa v spodnjem domu kongresa, že nekaj časa pritiskajo na njegovega republikanskega voditelja Treya Gowdyja, naj s sodnim pozivom pridobi od Bele hiše dokumente, ki bi pokazali, da je Flynn zaradi njegovega sodelovanja s tujimi vladami v velikem navzkrižju interesov.
Del Trumpove kampanje je bil tudi energetski svetovalec Carter Page, lani pa so prišle na dan njegove dvomljive povezave z rusko vlado. Čeprav je zanikal kakršnekoli sporne povezave z ruskimi uradniki, je obveščevalni odbor senata kljub vsemu obvestil, da se bo v morebitnem pričanju pred odborom skliceval na peti amandma ustave, ki pričam dovoljuje molk, če bi jih lahko pričanje obremenilo. Ta teden naj bi nastopil pred obveščevalnim odborom poslanskega doma, a ni jasno, ali bo bolj pripravljen sodelovati s poslanci.
V širši krog morebitnih obtožencev uvrščajo tudi prvega zeta in predsednikovega svetovalca Jareda Kushnerja ter predsednikovega najstarejšega sina Donalda Trumpa mlajšega. Oba sta bila junija lani navzoča na spornem srečanju z ruskimi odvetniki, ki naj bi jima razkrili njihove obveščevalne podatke, obremenilne za demokratsko predsedniško kandidatko Hillary Clinton. Oba sta zanikala sodelovanje z Rusijo med kampanjo in vsa svoja dejanja označila za legalna in neoporečna.
V politično razklanih Združenih državah tudi obtožnica ne bo prinesla preobrata. Na fotografiji Robert Mueller, ki greni življenje Donaldu Trumpu. Foto: AP
Obtožnica proti Trumpu mlajšemu bi bila hkrati oblika pritiska na predsednika, zlasti če je ta končna tarča posebnega preiskovalca Muellerja. Bela hiša je bila od petka do včeraj nenavadno molčeča, Trump pa je včeraj dopoldne na twitterju objavil serijo sporočil, v katerih je izrazil jezo nad preiskavo in zahteval, naj se z enako vnemo lotijo tudi morebitnih povezav med Hillary Clinton in Rusijo. Zadnji teden jo je konservativna televizijska mreža Fox News tako obsesivno napadala, da se je njenemu sodelavcu (in nekdanjemu vodji Trumpove kampanje) Coreyju Lewandowskemu zareklo o »nenehnih lažeh vlade Hillary Clinton«.
Uran in dosje
Po besedah konservativnega zgodovinarja Brucea Bartletta, kritičnega do sedanje vlade, »na Foxu vsak dan razmišljajo, 'kako bomo danes pomagali Trumpu', in so se spomnili zgodbe o uranu«. Gre za prodajo kanadskega podjetja Uranium One, ki koplje uranovo rudo tudi v ZDA, podružnici ruskega državnega energetskega velikana Rosatom. Konservativci so obnovili obtožbe, da je Hillary Clinton odobrila prodajo v zameno za obsežne donacije, čeprav takratna zunanja ministrica ni sodelovala pri odločanju Obamove vlade o odobritvi posla. Prav tako ne držijo trditve, da so Rusi dobili ameriški uran. Toda Bela hiša vedno, ko ruska preiskava zbudi pozornost javnosti, opozori na uranski posel ali »sodobni Watergate«, kot mu pravi Trump.
Ta je hkrati obtožil Hilary Clinton, da je ustvarila sporni Steelov dosje, zbirko 17 zapisov nekdanjega britanskega obveščevalca Christopherja Steela, ki je za svetovalno podjetje Fusion GPS zbral vrsto govoric o tem, kako naj bi ruska vlada obvladovala Trumpa s »kompromatom«, obremenilnim gradivom, s katerim ga lahko izsiljujejo. Zbiranje gradiva naj bi sprva plačal Washington Free Beacon, konservativni spletni medij, nedavno pa je prišlo v javnost, da je nadaljevanje zbiranja podatkov plačal Marc Elias, odvetnik kampanje Hillary Clinton in vrha demokratske stranke. Po trditvah Bele hiše to dokazuje sporno sodelovanje med demokratko in Rusijo, a pri tem pozablja, da so po ugotovitvah ameriških obveščevalcev prav ruski napadalci omogočili objavo e-pošte demokratov, kar je zelo škodovalo kampanji Hillary Clinton.
