Tiskane izdaje
Novi ameriški predsednik Donald Trump, ki je že v predvolilnih nastopih pogosto kritiziral »premajhno angažiranost« svojega predhodnika Baracka Obame v boju z Islamsko državo in islamskim terorizmom, je takoj po nastopu mandata od Pentagona zahteval, naj mu v tridesetih dneh pripravi načrt za obračun z islamskimi teroristi. Teroristične milice je treba »popolnoma uničiti« in jih tudi vojaško poraziti, je ves čas govoril Trump. Kako to uresničiti, ni povedal, je pa zato dokončno uničenje radikalnih islamskih terorističnih skupin, Islamske države in islamskega terorizma uvrstil med najpomembnejše cilje svoje administracije.
Obrambni minister James Mattis je tako zdaj na zahtevo predsednika po mesecu dni vladanja pripravil prvi osnutek tajne strategije za obračun z Islamsko državo, ki pa ga bo treba po besedah tiskovnega predstavnika Pentagona Jeffa Davisa še krepko dodelati in uskladiti. Po poročanju nekaterih ameriških medijev, ki se podobno kot televizijska mreža CBS sklicujejo na zaupne podatke ekspertov, naj bi se v skladu s tajno strategijo v prihodnje občutno povečalo število ameriških vojakov v Siriji. Združene države imajo zdaj tam približno 500 svojih vojaških predstavnikov, pretežno svetovalcev in inštruktorjev.
Drugi ključni element strategije naj bi bilo še vedno ne do konca usklajeno vprašanje, do kolikšne mere okrepiti ameriško vojaško pomoč oboroženim kurdskim milicam v Siriji in Iraku, da bi se te lahko odločneje spopadle tudi z islamskimi skrajneži v njihovi najpomembnejši in po morebitnem padcu Mosula tako rekoč edini preostali trdnjavi Raki, ki velja za nekakšno prestolnico samozvanega kalifata. Tovrstna ameriška podpora kurdskim borcem bi namreč lahko naletela na odločno nasprotovanje za Združene država ključne Natove partnerice Turčije, ki je pri reševanju sirske krize nepogrešljiva, kurdske borce pa obravnava kot teroriste. Z njimi se Ankara predvsem zaradi svojih interesov in strahov pred nastankom za Turčijo problematičnega Kurdistana intenzivno spopada celo na svojem ozemlju.
Opozorila generalov
Poznavalci razmer tudi zato opozarjajo, da bo treba Mattisov načrt, ki ga je na predsednikovo zahtevo na hitro pripravil Pentagon, v prihodnje še v marsičem krepko dodelati. V prvi vrsti ga bo treba uskladiti med Pentagonom in predsednikovimi varnostnimi svetovalci, ki imajo pogosto precej samosvoje, Trumpovim podobne predstave o hitrih in poenostavljenih rešitvah, v njem pa bo nujno treba upoštevati tudi opozorila tistih generalov, ki niso najbolj navdušeni nad predsednikovo hitropoteznostjo. Eden vplivnejših ameriških generalov Joe Dunford je tako prejšnji teden med zaslišanjem v Washingtonu že opozoril, da ne kaže govoriti in razpravljati zgolj o Islamski državi in njenih džihadistih, ampak tudi o Al Kaidi in številnih drugih terorističnih skupinah in grupacijah, ki delujejo na bistveno širšem območju, ne le regionalno, pri tem pa pomenijo nevarnost za ves svet. Njegov drugi pomemben poudarek je bil, da islamskega terorizma nikakor ni mogoče poraziti zgolj vojaško in z vojaškimi akcijami. Za kakršno koli resnejšo zmago nad njim bodo po generalovem prepričanju ob vojaških sredstvih nujno potrebni tudi izdatni diplomatski in politični napori vseh vpletenih držav.
Ameriška vojska na Bližnjem vzhodu vse od septembra 2014, ko so njena letala začela resneje bombardirati položaje Islamske države v Siriji in Iraku, vodi boj koalicije zahodnih in arabskih držav proti džihadistom. V obeh državah delujejo tudi ameriški specialci, ki so s pomočjo lokalnih kopenskih sil in ameriških zračnih napadov, v katerih naj bi bilo ubitih več tisoč islamskih borcev, v precejšnji meri omejili delovanje islamskega kalifata. Iraške sile so tako v ofenzivi za osvoboditev Mosula nazadnje pregnale skrajneže iz vzhodnega dela mesta, zdaj pa napadajo še njegov zahodni del.
