Prvi plameni pod Trumpovo grmado

New York – Donald Trump je iz Nemčije prišel z občutkom, da so se stvari iztekle resnično dobro in da sta z novim najboljšim prijateljem Vladimirjem Putinom rešila neprijetno rusko reč. Toda ruska reč šele dobiva pravi zagon.

Do tega tedna so bili sumi o tem, da je (domnevno) ruski spletni napad morda povezan s člani predsednikovega volilnega štaba, samo jedek dim, ki se že mesece gosti okoli Donalda Trumpa. Razkritje New York Timesa, da se je najožji krog Trumpove kampanje (in njegove družine) sestal z ruskimi predstavniki, ki naj bi imeli obremenjujoče podatke o demokratski tekmici Hillary Clinton, je morda prvi plamen na grmadi. Trumpovi naj bi vedeli, da gre za delovanje vlade v Moskvi.

Po trditvah ameriške varnostno-obveščevalne skupnosti (o kateri Trump vsake toliko javno podvomi) sta bili ruski osrednji obveščevalni službi GRU (vojaška) in FSB (naslednica KGB) na začetku lanskega poletja že globoko pogreznjeni v računalnike nacionalnega odbora demokratske stranke, sredi julija se je ukradena e-pošta začela pojavljati na spletnih straneh organizacije Wikileaks.

Že takrat naj bi ameriška zvezna policija FBI začela preiskovati rusko vdiranje in možnost skrivnega sodelovanja med Moskvo in Trumpovo kampanjo. Zdaj vemo, da so se v vmesnem času trije možje iz osrčja kampanje – Trumpov sin Donald mlajši, zet Jared Kushner in vodja kampanje Paul Manafort – v Trumpovi stolpnici na skrivaj sestali z odvetnico Natalijo Veselnickajo, tesno povezano s Kremljem.

Ruska družabnost

Razkritje bi bilo že samo po sebi neprijetno v času, ko potekajo štiri preiskave o spornih povezavah, Donald mlajši pa ga je še začinil s sprenevedanjem, ko je sprva dejal, da je šlo za pogovor o zapletih pri ameriških posvojitvah ruskih sirot, šele kasneje pa priznal, da jim je odvetnica obljubila podatke o Clintonovi. V ponedeljek se je s precej sarkazma poskušal otresti težav in (na twitter) zapisal: »Očitno sem prvi član kampanj, ki se je kadarkoli s kom sestal, da bi izvedel podatke o nasprotniku.«

Natalija Veselnickaja ne dela neposredno za vlado v Moskvi, toda ta velikokrat deluje po ljudeh, s katerimi ima neformalne povezave ali pa so osebno povezani z njenimi ključnimi člani. Po navajanju Washington Posta naj bi pobuda za srečanje prišla iz krogov okoli družine Arasa Agalarova, azerbajdžansko-ruskega milijarderja, ki je sodeloval z družino Trump. New York Times trdi, da gre za publicista Roba Goldstona, ki zastopa glasbenika Emina, Agalarovega sina.

Sestanek sicer ni presenetljiv, saj se je krog ljudi okoli novoizvoljenega predsednika do prisege serijsko srečeval z ruskimi uradniki, v središču teh družabnosti pa je ruski veleposlanik Sergej Kisljak. Zaradi tega je moral oditi prvotni svetovalec za nacionalno varnost Michael Flynn, pravosodni minister Jeff Sessions se je moral izločiti iz nadziranja in odločanja o ruski preiskavi, svetovalec Bele hiše Kushner pa se je obdal z več odvetniki kot mafijski botri.

Kopičenje indicev

Doslej je PR-ekipa okoli predsednika tega ščitila z besedami, da so bile to razprave o zunanji politiki z eno ključnih držav. Pogovor z Veselnickajevo pa maje njihova prizadevanja, povsem drugačen pomen je dobil tudi lanski Trumpov poziv Rusiji: »Če poslušate, upam, da vam bo uspelo najti 30.000 e-sporočil (Clintonove), ki manjkajo.« Tako zdaj poskušajo ohladiti pregreto ozračje okoli predsednika s trditvami, da ni ničesar vedel.

Konservativni Wall Street Journal je že prejšnji teden razkril poročilo ameriških obveščevalcev, ki so prestregli pogovor ruskih hekerjev o kraji e-pošte Clintonove in o tem, kako bi jo po posredniku posredovali Flynnu. Njihova je tudi zgodba o konservativnem aktivistu Petru Smithu, ki si je prizadeval dobiti isto e-pošto in naj bi sodeloval s Flynnom. Številni drugi so izbrskali obsežno zgodovino poslovnih vezi Trumpa z ljudmi na slabem glasu iz Rusije ali območja nekdanje Sovjetske zveze.

Vse to ustvarja vse bolj temačno podobo predsednika in njegovih pomagačev. Skoznjo se prebijajo štiri ekipe preiskovalcev, z nekdanjim šefom FBI Robertom Muellerjem na čelu, ki ga je pravosodno ministrstvo najelo, da pride sumom do dna. Ko se je resno lotil dela, so iz Bele hiše nemudoma začele leteti obtožbe, da je pristranski (ker je najel štiri odvetnike, ki so prispevali denar za demokratske kampanje), da vodi lov na čarovnice, in celo namigi, da bo predsednik zahteval njegovo razrešitev.

Edinstveno umazani

Mueller molči, medtem pa je sestavil obsežno preiskovalno ekipo, v kateri je med drugimi že 15 uveljavljenih tožilcev, kar nekateri analitiki razumejo kot pripravo na vlaganje obtožnic. Poleg ruskih povezav se ukvarjajo tudi z morebitnim poskusom predsednikovega vplivanja na preiskavo, ker je odpustil direktorja FBI Jamesa Comeyja »zaradi te ruske reči s Trumpom in Rusijo« (Trumpove besede).

Bill Clinton je pred leti na svoji koži izkusil, kaj se zgodi, ko posebni preiskovalec začne brskati po preteklosti. Takrat je Kenneth Star začel nepremičninsko afero Whiteeater in na dan privlekel Monico Levinsky. O Trumpu se zdi, da bi si vsa Amerika oddahnila, če bi Mueller izbrskal praktikantko z vročimi ustnicami. Ko se bo potopil v nepremičninski imperij družin Trump (»ne potrebujemo ameriških bank, vsa sredstva dobimo iz Rusije«, se je leta 2014 pohvalil Eric Trump), bodo morda na površino začela prihajati stara trupla.

»Tudi če se na koncu izkaže, da ni bilo nikakršnega sodelovanja med kampanjo predsednika in rusko vlado, Trumpova administracija ne bi smela dobiti moralnih ali političnih pohval. Njeni brezkončni grehi – laganje, konflikti interesov, sumljive poslovne transakcije, sramotenje kritikov in toliko drugih – ji zagotavljajo mesto v zgodovini kot eni edinstveno umazanih vlad,« je prepričan urednik časnika New Yorker David Remnick.