Tiskane izdaje
Erbil – To je bila noč slavja. V središču prestolnice nove države praktično ni bilo človeka, ki ne bi mahal s kurdskimi zastavami. A teh je včeraj na tržnicah zmanjkalo. Patriotsko navdušenje je pohrustalo vse zaloge. Zato so nekateri iraški Kurdi v pozdrav prihajajoče neodvisnosti mahali z brazilskimi, kamerunskimi in celo jamajškimi zastavami.
Po za zdaj še neuradnih podatkih volilne komisije iraškega Kurdistana je odcepitev od Iraka in vzpostavitev neodvisne kurdske države podprlo dobrih 97 odstotkov volivcev in volivk, ki so se udeležili ponedeljkovega zgodovinskega referenduma. Tega se je – podatki nihajo – udeležilo dobrih 72 odstotkov izmed nekaj manj kot pet milijonov registriranih volivcev. Končni rezultati kurdskega plebiscita, ki mu je ostro nasprotovala praktično celotna mednarodna skupnost, bodo znani najkasneje jutri zvečer.
Pod znamenitim mestnim obzidjem v središču starega mestnega jedra v Erbilu so ljudje drug čez drugega govorili o udejanjenju sanj in zgodovinski pravici do samostojnosti. Veterani številnih vojn, ki so jih kurdske pešmerge bojevale z različnimi nasprotniki, najbolj intenzivne pa z režimom Sadama Huseina, so v tradicionalnih kurdskih oblačilih ponosno korakali po mestni »promenadi«. Ponosno so jih opazovale celotne družine, ki so bile včeraj v Erbilu priče tektonskemu dogodku, ki bo pretresel še ostanke struktur v dodobra razkosani bližnjevzhodni regiji. Mlajša generacija je slavje prenesla v lokale in avtomobile – za razliko od svojih staršev in starih staršev so bili glasni in evforični. V okoliških četrteh je velik del noči odmevalo »slavnostno« streljanje. V pijanosti zmagoslavja so mladci noreli po ulicah in se z veliko mere sreče izogibali prerani smrti zaradi trenutne neuravnovešenosti.
Slavje po koncu glasovanja. Foto: Ahmed Jadallah
Svet nas je spet zapustil
»Srečen sem. Danes prvič v življenju čutim, da pripadam skupnosti, nečemu velikemu. Sem del zgodovinskega dogodka, ki so ga sanjale številne kurdske generacije. Toda ni mi do velikega slavja. Ne maram množic. In – če povem po pravici – bojim se, da se bo kaj zgodilo. Preveč sovražnikov imamo,« mi je povedal 24-letni sveži diplomant angleškega jezika Fajardon Halid, ki v begunskih taboriščih poučuje otroke. Fajradon prihaja iz družine pešmerg. Njegov ded se je leta 1946 boril za kurdistansko republiko, do zdaj edino kurdistansko državno tvorbo, ki je (pre)živela enajst mesecev. Njegov oče je v času najhujšega nasilja Huseinovega režima, ki je med operacijo Anfal v osemdesetih letih pobil 180.000 Kurdov, vrsto let preživel v gorah in poldrugo leto v režimskem zaporu v Bagdadu. Na svoji koži je izkusil vse oblike mučenja.
»Lahko le upamo, da ne bo nove vojne. A imam slab občutek. Svet nas je zopet pustil na cedilu. Res pa je, da smo vojaško močni in da Irak, Iran in Turčija z napadom na Kurdistan tvegajo ogromno,« je med opazovanjem navdušene množice nadaljeval mladi kurdski intelektualec, ki je imel možnost odhoda v tujino, a se je odločil, da ostane doma in pomaga izgraditi samostojno državo.
Številni (zaenkrat še) iraški Kurdi so v ponedeljek zvečer hkrati mahali z zastavicami in pogledovali na zaslone mobilnih telefonov. Prihajali so prvi rezultati ljudskega glasovanja, ki ga je predsednik kurdskih regionalnih oblasti Masud Barzani razglasil 7. junija. Številni – tudi v najvišjih diplomatskih krogih – mu niso verjeli, da z izpeljavo referenduma o neodvisnosti misli resno. Njegovo »potezo« so razumeli kot kvartopirski trik v odnosih z Bagdadom. In se ušteli. Barzaniju – z referendumom je nedvomno dokončno »privatiziral« Kurdistan – je v zadnjih dneh pred referendumom uspelo pomiriti tudi vse notranje strasti in, vsaj za kratek čas, vzpostaviti medsebojno zaupanje med tradicionalnimi kurdskimi političnimi in, predvsem, klanovskimi nasprotniki.
Preštevanje glasov. Foto: Ahmed Jadallah
Grožnje so poskrbele za kurdsko enotnost
Pri temu mu je nehote pomagala arogantna mednarodna skupnost. Ter vojaške grožnje Bagdada,Teherana in Ankare. Te se iz ure v uro stopnjujejo. Meje se zapirajo. Iraška in turška vojska bosta jutri na mejah iraškega Kurdistana začeli skupne vojaške vaje. V Kirkuku, nevralgični točki prihodnosti Kurdistana in Iraka, že vre. V spopadih med kurdskimi borci in pripadniki šiitske milice Hašb al Šadi, ki na krilih vojaških zmag proti samooklicani Islamski državi in sektaškega sovraštva kot neposredna podizvajalka iranske zunanje in varnostne politike odkrito grozi z vojaškim pohodom na iraški Kurdistan, so bili danes ubiti trije ljudje.
