Tiskane izdaje
Las Vegas − Ameriška predvolilna tekma za predsedniški položaj je v polnem zagonu. Po že dveh televizijskih soočenjih republikanskih kandidatov so včeraj na vrsto naposled prišli še demokratski kandidati za položaj v Beli hiši. V Las Vegasu so svoje poglede na vodenje države, svetovno politiko in še marsikaj predstavili nekdanja ameriška zunanja ministrica Hillary Clinton, senator Bernie Sanders iz Vermonta, nekdanji guverner Marylanda Martin O'Malley, nekdanji guverner Rhode Islanda Lincoln Chaffee in nekdanji senator iz Virginije Jim Webb.
Po mnenju analitikov sta se včeraj zelo dobro odrezala tako Clintonova kot Sanders. Še vedno vodilna favoritka za demokratsko predsedniško nominacijo, nekdanja ameriška prva dama in zunanja ministrica, se je po navedbah tiskovne agencije AFP predstavila mirno in samozavestno ter uspešno odbila vse napade preostalih kandidatov, ki so jo izzvali na različnih področjih, od vojaških posredovanj na Bližnjem vzhodu do nadzora nad nošenjem orožja in spreminjanja njenih političnih načel. Prav tako je svoja stališča uspešno predstavil nekdanji senator iz Vermonta Sanders, čigar priljubljenost med demokrati čedalje bolj narašča. Sinoči je po navedbah AFP nagovarjal predvsem k boju proti podnebnim spremembam in razslojenosti ameriške družbe ter kritiziral Wall Street. Velk aplavz je požel, ko je pozval k politični revoluciji množice, ki naj pride na volitve in s tem izniči vpliv milijarderjev, ki poskušajo kupiti volitve za svoje kandidate.
Večjih razlik med kandidati z izjemo na področju zunanje politike, predvsem glede Sirije in Iraka, ni bilo − vsi se zavzemajo za reforme kazenskega sistema, zaščito pravic temnopoltih pred policijskim nasiljem, boljše zdravstvo, višje plače, pravice priseljencev, reformo finančnega sistema in kaznovanje bankirjev, ki ogrožajo družbo s tveganji in pohlepom, ter zmanjšanje stroškov za študij. Poleg tega so demokratski kandidati pod vodstvom Sandersa Clintonovi stopili v bran glede vprašanja njenega zasebnega strežnika elektronske pošte v času vodenja State Departmenta. Sanders je namreč dejal, da je Američanom dovolj poslušanja o njeni elektronski pošti, nakar je v dvorani izbruhnil aplavz, Clintonova pa se je Sandersu zahvalila.
Svojega glavnega izzivalca je nekdanja ameriška zunanja ministrica še najostreje kritizirala pri vprašanju nadzora nad nošenjem orožja, glede česar je po njenem mnenju »premehak«. Največjo ost je Clintonova prihranila za republikance, ki jih je obtožila, da se vedno pritožujejo nad veliko vlado in porabo, nimajo pa nič proti, če ta velika vlada ženskam prepove splav.
Preostali trije kandidati sinoči niso naredili večjega vtisa, svoji kampanji je, kot ocenjuje STA, nekoliko pomagal le O'Malley. Kot piše britanska mreža BBC, je le vprašanja časa, kako dolgo bosta Chaffee in Webb sploh še vztrajala v boju za strankarsko nominacijo. V ozadju soočenja je bil tudi ameriški podpredsednik Joseph Biden, ki kandidature sicer (še) ni napovedal, vendar pa ga analitiki ne izključujejo povsem iz tekme, a kot ocenjuje STA, se po včerajšnji predstavi Clintonove zanjo najverjetneje ne bo odločil.
Sicer je sinočnje soočenje demokratov minilo v precej drugačnem vzdušju kot dosedanji republikanski debati. »Na tem odru ni nihče poniževal žensk, nihče ni dajal rasističnih izjav o novih priseljencih, nihče ni govoril grdo o drugih Američanih zaradi verskih prepričanj,« je soočenje sklenil nekdanji guverner Marylanda Martin O'Malley in se po pisanju STA s tem navezal predvsem na vodilnega republikanskega kandidata Donalda Trumpa, ki ga je označil za karnevalskega kričača.
Naslednje soočenje demokratskih kandidatov bo sredi novembra v Iowi.
