Tiskane izdaje
Ko so pred petimi leti Rusi zadnjič volili svoje predstavnike v dumi, so številne volilne goljufije izzvale najbolj ostre proteste proti oblastem v tem tisočletju. Tokrat so se temu hoteli izogniti. Nepravilnosti so bile, obtožb o domnevnih ponarejanjih še več, toda volitve so bile po besedah predsednice osrednje volilne komisije Ele Pamfilove »v celoti legitimne«. Od zadnjih parlamentarnih volitev so premaknili datum volitev z decembra na september, se iz čistega proporcionalnega vrnili k mešanemu večinsko-proporcionalnemu sistemu in znižali volilni prag s sedmih na pet odstotkov. Kljub temu je v spodnjem domu ruskega parlamenta zdaj manj konkurence kot pred petimi leti, je prepričan vodja moskovskega Centra za politične tehnologije Boris Makarenko.
»Spreminjajo se slogani in reklamna sporočila, pristopi k volilni kampanji, televizijski napovedalci, ki objavljajo izide volitev, celo predsednik državne volilne komisije, nespremenjeni pa ostajajo seznami strank, njihov vrstni red po glasovanju in z izjemo nekaterih peripetij, povezanih z ustanavljanjem Pravične Rusije, imena voditeljev,« je zapisal komentator časnika Kommersant Gleb Čerkasov. Poudaril je, da so se v dumo spet prebile le štiri stranke, tako kot se je zgodilo pred 13 leti, in to v istem vrstnem redu kot po volitvah leta 2003, 2007 in 2011, le da je nekdaj četrto uvrščeno nacionalistično Domovino zamenjala Pravična Rusija pod vodstvom Sergeja Mironova. »Že 13 let strankarski sistem presenetljivo izkazuje stabilnost, kar lahko navdušuje, lahko pa tudi zaskrbljuje,« je dodal komentator.
Foto: Alexei Druzhinin/Sputnik/AFP
Velikih presenečenj izbiranje poslancev sedme dume res ni prineslo. To, da bo na volitvah spet zmagala vladajoča Združena Rusija, ki jo javno podpirata vplivna nečlana, njen prejšnji voditelj in predsednik države Vladimir Putin ter sedanji predsednik stranke in ruske vlade Dmitrij Medvedjev, so napovedovale vse javnomnenjske raziskave. Tudi preostali trije »zmagovalci«, komunisti, liberalni demokrati in Pravična Rusija, ki so že do zdaj imeli sedeže v parlamentu, so bili znani. Ugibanja so bila le o tem, ali bo Združeni Rusiji še uspelo samostojno vladati, nekatere ankete pa so kazale tudi, da utegnejo liberalni demokrati Vladimirja Žirinovskega tokrat dobiti več glasov od komunistov Genadija Zjuganova.
Pazili bodo na »ravnovesje interesov«
Nič takšnega se ni zgodilo, le komunisti in Združena Rusija imajo zdaj manj poslancev, liberalni demokrati pa več kot prej, je pa vladajoča stranka kljub slabim obetom zadnjih javnomenjskih raziskav slavila celo večji uspeh kot pred petimi leti in si zagotovila ustavno večino. To pa je bilo nepričakovano in celo nezaželeno presenečenje v sami Združeni Rusiji, če gre verjeti ruskim političnim analitikom.
Po besedah Jevgenija Minčenka, ki vodi svoj holding Minchenko consulting, je bil glavni cilj oblasti ustvariti vzdušje konkurenčnosti in legitimnosti volitev. »Ustavne večine niso načrtovali,« je prepričan analitik, vsekakor pa se je po njegovem mnenju ne žalostijo, saj bo olajšala delovanje izvršilne oblasti.
Njegov kolega Aleksander Kinjev iz Odbora za državljanske pobude se sicer strinja, da tako velika zmaga ni bila cilj Združene Rusije, ki »se ni bila sposobna pravočasno zaustaviti, se vzdržati v okviru nekega objektivnega scenarija«, toda ustavna večina je lahko po njegovem mnenju tudi breme, ker »zelo zožuje manevrski prostor oblasti«. Kakor pravi analitik, so se poslanci vladajoče stranke pri sprejemanju za ljudi neprijetnih zakonov doslej lahko zagovarjali, da so morali popustiti pritisku opozicije, zdaj pa bodo prisiljeni vse nepriljubljene in škandalne reči sprejeti s svojimi glasovi.
Generalni sekretar vladajoče stranke Sergej Neverov je danes v pogovoru za dnevnik Izvestja obljubil, da bo Združena Rusija kljub ustavni večini pazila na »ravnotežje interesov« v dumi in naredila vse, da bi tudi poslanci drugih strank lahko uresničili svoje predloge. »Ni v njihovem interesu, da bi z ustavno večino prevečkrat preglasovali preostale,« trdi politični analitik Makarenko.
