Quo vadis, Kitajska?

Veliko na Kitajskem delujočih evropskih podjetij meni, da so njeni zlati časi minili.

Objavljeno
10. junij 2016 22.20
Barbara Kramžar, Berlin
Barbara Kramžar, Berlin

Berlin – Od začetkov velikega­ kitajskega gospodarskega odpiranja proti Zahodu nemški kanclerji potujejo v to državo­ v spremstvu poslov željnih gospodarstvenikov. Angelo Merkel pa na devetem potovanju v azijsko velesilo spremljajo tudi očitki zaradi kitajskega prodiranja v »Standort Deutschland«.

Kitajski kupec je nedavno kupil letališče Frankfurt-Hahn, nekatere­ nemške politike pa še bolj skrbi napovedana ponudba kitajske Midee za prevzem tehnološkega koncerna Kuka, prav tistega, ki je na zadnjem hannovrskem sejmu kanclerki in drugim priredil impresivno predstavo plešočih robotov. Na gospodarskem ministrstvu socialdemokratskega podkanclerja Sigmarja Gabriela zagotavljajo, da ne bo nobenega »zakona Kuka«, čeprav nasprotujejo »žrtvovanju delovnih mest na oltarju odprtih ­trgov«.

Uradna potuha

Omemba zakonodaje, pisane na kožo posameznim podjetjem, seveda takoj prikliče v spomin tako imenovani »zakon Volkswagen«,­ spodnjesaško zakonodajo za zaščito­ največjega nemškega proizvajalca avtomobilov. Takšna uradna potuha ni preprečila velikopoteznih goljufij pri meritvah dizelskih izpušnih plinov, ki so podjetju odvzele veliko ugleda in bodo še več denarja. Afera je znova spomnila Nemce, da je njihov gospodarski razcvet zgrajen na spoštovanju tržne svobode ter varstvu konkurence, in tudi direktorji proizvajalca robotov iz Augsburga so ob napovedovanju kitajske prevzemne ponudbe manj zaskrbljeni od nekaterih politikov. Prav omenjeni Volkswagen je najboljši primer velikih dobičkov nemških podjetij na kitajskem trgu, saj spodnjesaški velikan tam proda skoraj 40 odstotkov svojih avtomobilov.

Gospodarstveniki kljub temu svarijo pred čedalje manj ugodnim gospodarskim in političnim razvojem na Kitajskem ter upajo, da se bo kanclerka o tem odkrito pogovorila z gostitelji. Po podatkih gospodarske zbornice EU v Pekingu več kot polovica na Kitajskem delujočih evropskih podjetij meni, da so zlati časi minili, veliko se jih pritožuje zaradi naraščajočih omejitev in zapostavljanja. Samo 44 odstotkov vprašanih podjetij verjame, da bodo njihovi posli na Kitajskem rasli tudi v prihodnjih dveh letih, manj kot 20 odstotkov jih v tem času pričakuje dobičke. Še leta 2014 jih je 86 odstotkov načrtovalo širjenje, zdaj le še 47 odstotkov.

Ne gre le za nižjo gospodarsko rast, ki jo zdaj doživlja Kitajska, ta po desetletjih dvomestne rasti ne preseneča. Obljube po večji pravni državi in zmanjšanju birokracije pa so za mnoge le retorika, v resnici naj bi se povečevali dvomljive politične odločitve, protekcionizem, cenzura interneta in vse bolj tudi kraja intelektualne lastnine. Prav zato se nekateri bojijo, da je sedanja nakupovalna ofenziva v tujini del strategije za uravnavanje prevelikih kapacitet državno subvencioniranih podjetij. To naj bi počeli tudi z odstranjevanjem tujih tekmecev, kupljenih na prostih trgih. Po teh očitkih Kitajska umetno povečuje vrednost domačih podjetij in jim z manipuliranjem menjalnih vrednosti svoje valute omogoča lažji prodor v tujino.

Naj to drži ali ne, številni poznavalci verjamejo, da je Kitajska znova na prelomni točki. Z izvozno usmerjenim gospodarstvom je doslej neznansko pridobivala, a je tako kot prej Japonska in Južna­ Koreja morda naletela na meje takšnega razvoja. Je preskok med najrazvitejše sploh mogoč brez pravne države in demokratizacije­ političnega prostora? Nekateri analitiki domnevajo, da so tudi kitajska podjetja zaskrbljena zaradi domačega političnega in gospodarskega položaja, in zato iščejo rešitve tudi v tujini. V ZDA navajajo, da so kitajski državljani pri ilegalnih prehodih meje z Mehiko že prehiteli­ Mehičane.

»Odprti trgi temeljijo na pravičnosti«

S sedmimi ministri in štirimi državnimi sekretarji v spremstvu se bo kanclerka Angela Merkel lahko pogovorila s kitajskimi sogovorniki o vprašanjih prihodnjega razvoja, saj tudi Nemčijo in druge zahodne države skrbijo morebitne kitajske nestabilnosti. Podkancler Sigmar Gabriel, ki ne bo odpotoval v Peking, je brez omenjanja Kitajske iz Berlina opozoril, da ni mogoče vstopiti v Svetovno trgovinsko organizacijo, potem pa ne spoštovati njenih pravil. »Gre za to, da odprti trgi temeljijo na pravičnosti.« Po prepričanju nemških politikov si je s tako pomembno gospodarsko partnerico in območno velesilo za takšne cilje tudi vredno ­prizadevati.