Rajski dokumenti: Otoki se zibljejo v ritmu glasbe

Tantieme za predvajanje tisočev ameriških glasbenih klasik so spravljene daleč od oči pobiralcev davkov.

pet, 10.11.2017, 19:00

Dobrodošli med Rajskimi dokumenti

Dokumenti, ki so pricurljali v javnost, dajejo izjemen vpogled v temačni svet davčnih utaj. Nemška časopisna hiša Süddeutsche Zeitung je prejela 1,4 TB podatkov, ki jih je delila z ICIJ, pri preiskovanju pa je sodelovala tudi medijska hiša Delo. 13,4 milijona dokumentov obsega 19 davčnih jurisdikcij z vsega sveta in podatke o dveh podjetjih, ki omogočata poslovanje v davčnih oazah, Appleby in Asiaciti Trust.

Družba Appleby, ustanovljena leta 1897, je del že dobro znanega začaranega kroga davčnih oaz. Povezuje vodilne odvetniške družbe, ki poslujejo v davčnih oazah.

V nasprotju z družbo Mossack Fonseca - rdečo nitjo, ki je povezovala panamske dokumente - je Appleby podjetje, ki sodeluje predvsem s superbogatimi in največjimi multinacionalkami. Podjetje zlasti načrtuje in gradi kompleksne korporacijske mreže, da bi izkoristila vrzeli v mednarodnih zakonih in omogočila izogibanje plačevanju davkov.

Appleby najprej ustvari več slamnatih podjetij in jih registrira kot pravne subjekte, čeprav dejansko niso dejavni.
Potem pa globoko pod površjem ustanovi sklad in druge zapletene strukture, značilne za davčne oaze, da bi popolnoma nekaznovano skrili ali premaknili pravo premoženje in ustvarili dobiček.

Tako milijarderji in multinacionalke, zahvaljujoč zgolj pravnim luknjam in usmerjanju odvetnikov družbe Appleby, zmanjšujejo svoja davčna bremena.

Po tem vijugastem popotovanju v globinah mednarodnega davčnega sistema se naposled denar nedotaknjen vrne v žepe najpremožnejših.

Preberite še:

* Podjetja v lasti Kremlja povezana z naložbami v Twitter in Facebook

* Za pomembneže zakoni ne veljajo

* Premier Justin Trudeau govori eno, dela drugo

* Appleby, pisarna, podobna pošasti

* Ross ima koristi od povezav s Putinovim ožjim krogom

Vsi izsledki raziskave so na voljo na tej povezavi.

Brskanje po dokumentih davčnih oaz razkriva dokaj pričakovan seznam premoženja: nepremičnine, gotovino, multinacionalke, ki prenašajo svoje zaslužke v jurisdikcije z nizkimi davčnimi obremenitvami, skrite mojstrovine Picassa in drugih umetnikov, starinske avtomobile, jahte in letala.

Toda glasbeni spomini? Pesmi, na ritem katerih ste se pozibavali v mladosti ali na poroki vaše hčere ali sina? Poletne uspešnice, ki ste si jih požvižgavali med vožnjo po stranskih cestah, ali reggae popevke, ki ste jih poslušali med sončenjem na plaži? Kaj počnejo v davčnih oazah?

Tam so iz istega razloga kot vse drugo premoženje - da bi lastnikom prinesle davčne ugodnosti. Izogibanje davkom namreč omogoča povečanje prihodkov od intelektualne lastnine (patentov, avtorskih pravic, blagovnih znamk, poslovnih skrivnosti) in tudi drugega imetja.

Dokumenti odvetniške pisarne Appleby z otoka Jersey v Rokavskem prelivu vključujejo tudi seznam glasbenih pravic, ki lastnikom zagotavljajo pritok tantiem za predvajanje pesmi izvajalcev, kakršni so John Denver, Duke Ellington, Chubby Checker in Sheryl Crow.

Za dostop do vseh prispevkov kliknite na spodnjo ilustracijo:

Glasbeni katalog je bil do leta 2014 v lasti na Jerseyju registriranega podjetja, sprva pa je z njim upravljalo drugo podjetje, registrirano na Irskem. In zakaj Jersey? Ker standardna davčna stopnja na prihodek pravnih oseb tam znaša nič.

Glasbene predvajalne pravice so ohranile svojo vrednost kljub turbulentnemu dogajanju v glasbeni industriji, ki je spodjedlo vrednost povezanih pravic in drastično znižalo prihodke od prodaje gramofonskih plošč in zgoščenk.

Univerzalni jezik

»Obstaja cvetoči trg glasbenih katalogov, za katere se zanimajo institucionalni vlagatelji, ki iščejo razmeroma zanesljive vire prihodkov v prihodnosti,« pravi Chris Hayes, ekonomist v analitičnem podjetju Enders Analysis, specializiranem za področje medijev, zabavne industrije in telekomunikacij. Predvajalne pravice ustvarjajo prihodke iz pestrega nabora virov, ki med drugim vključuje tudi zaračunavanje predvajanja glasbe v telovadnicah, barih in celo ponudnikom tonov zvonenja.

Tovrstna stalnost prihodkov je na trg pritegnila nove institucionalne vlagatelje, tudi pokojninske sklade. In tako kot lastniki drugih dragocenih dobrin, si tudi lastniki glasbenih pravic prizadevajo maksimizirati vrednost svojega premoženja s prenašanjem dobičkonosne glasbe tja, kamor se prihodki stekajo neobdavčeni.

Nobeno presenečenje ni, da si tudi glasbeni založniki želijo v davčne oaze. »V glasbeni industriji obstaja globalna struktura, v kateri se nacionana zakonodaja močno razlikuje od države do države,« pojasnjuje brazilski poznavalec glasbene industrije Luiz Augusto Buff. »Toda uporabniki so globalni, zaradi tako velikega števila mednarodnih transakcij pa je iskanje bolj učinkovitih davčnih strategij vsekakor smiselno.«

Če jih lastnik uporablja na pravi način, so lahko glasbeni katalogi pravi generatorji denarja. Glasbena založniška industrija vsako leto ustvari okoli 6 milijard dolarjev, ugotavljajo avtorji analize, objavljene leta 2015 v publikaciji Music Business Journal. Vsakič, ko je neka pesem uporabljena v filmu ali na televiziji, v računalniški igri, na spletu ali prodana kot notni zapis, ustvari zaslužek lastniku teh pravic.

Hit glasbene skupine The Trammps iz leta 1976 Disco Inferno je bil najbolj dobičkonosna pesem jerseyskega glasbenega kataloga v letih 2009 in 2010, ko je ustvarila 600.000 dolarjev prihodkov.

Lastnik jerseyskega podjetja, ki ima v lasti katalog, sklad First State Media Works Fund I upravlja vlaganja pokojninskih shem iz Severne Amerike, Evrope in Avstralije. Svojo jerseysko podružnico FS Media Holding Company (Jersey) Limited je ustanovil kot naložbenega nosilca, s katerim je upravljal First State Media Group (Ireland) Limited (FSMG) v vlogi založnika.

Nekdanji generalni direktor FSMG in sedanji direktor podjetja Southern Crossroads Music Steve McMellon se ni odzval na večkrat ponovljene prošnje Mednarodnega konzorcija preiskovalnih novinarjev (ICIJ) za komentar.

Podružnica je bila ustanovljena leta 2007 z namenom nakupa glasbenih pravic. Julija 2009 je Sheryl Crow prodala pravice za 153 pesmi, napisanih med letoma 1993 in 2008, podjetju na Jerseyu za približno 14 milijonov dolarjev. V svežnju sta bila tudi hita z vrha glasbenih lestvic All I Wanna Do in My Favourite Mistake. Sheryl Crow se ni odzvala na prošnje za komentar.

Aprila 2010 je britansko medijsko podjetje Chrysalis PLC za okoli 16,8 milijona dolarjev kupilo irsko podjetje FSMG, ki je upravljalo katalog. Posel ni vključeval tudi kataloga. Združeni podjetji je manj kot leto pozneje kupila skupina Bertelsmann Music Group (BMG) za 168,6 milijona dolarjev. Vodja komuniciranja v BMG  Steve Redmond je pojasnil, da so podjetju katalog sicer ponudili, a se niso odločili za nakup. »Mi smo zgolj nasledili podjetje, ki je imelo sklenjeno pogodbo za upravljanje teh dobrin za njihove lastnike.«

Sčasoma je katalog v lasti First Media zrasel na zbirko 26.000 pesmi iz obdobja zadnjih sedmih desetletij.

Neuspeh v davčni oazi

Podjetje z Jerseya je še naprej služilo s tantiemami za uporabo Ellingtonove pesmi Day Dream, Bob Marleyeve Get Up Stand Up, Nobody's Home Avril Lavigne, Because Of You Kelly Clarkson in drugih uspešnic. Med letoma 2010 in 2012 je iz tega vira ustvarilo v povprečju 4,6 milijona dolarjev prihodka na leto.

Leta 2013 je bil katalog v povzetku, spisanem za predlog prodaje, opisan kot »ena večjih zbirk avtorskih pravic, ki so bile v zadnjem času ponujene na trgu«.

Tudi v pregledu podjetja iz Jerseyja, lastnika kataloga, ki ga je opravilo računovodsko podjetje KPMG, so izpostavljene njegove davčne prednosti. V prvi polovici leta 2012 je kar 68 odstotkov prihodkov, ki jih je ustvaril založnik po tem, ko je izplačal avtorje in razna združenja za uveljavljanje avtorskih pravic ter poravnal provizije in takse, prišlo iz ZDA. Toda po ugotovitvah KPMG skladu ni bilo treba plačati nobenih davkov ne v Združenemu kraljestvu ne v ZDA, prav tako glasbenega kataloga nikoli niso povezovali z utajo davkov.

»Predvidevamo, da podjetje uporablja off-shore davčno strukturo, v skladu s katero ne plačuje nobenih davkov na prihodke, ki jih ustvari s katalogom,« so ugotovili v računovodski firmi.

V KPMG niso hoteli podrobneje komentirati teh poročilih, poudarili pa so, da »niso bila pripravljena v povezavi z davki, ampak kot temelj za oceno vrednosti določenega dela premoženja, ki naj bi bila vključena v finančne izkaze podjetja«.

Toda kljub tem prihrankom obeti za prodajo kataloga niso bili dobri. Ustvarjanje prihodkov namreč zahteva tudi dobro trženje.

Še nekoliko starejša analiza, ki jo je leta 2011 opravilo računovodsko podjetje PwC, je ugotovila, da je portfelj v enem samem letu izgubil več kot polovico svoje vrednosti, ki se je s 153 milijonov dolarjev leta 2009 znižala na 75 milijonov leta 2010. Analiza KPMG iz leta 2013 je potrdila padec vrednosti kataloga, pri čemer je ugotovila, da so k temu največ prispevale pesmi Sheryl Crow, ki jim je vrednost uplahnila za 24 odstotkov. »Lastniške menjave ... v zadnjih treh letih so botrovale pomanjkljivemu trženju kataloga, posledično pa so bile avtorske pravice premalo izkoriščene,« je zapisano v promocijskem besedilu iz leta 2013, ki naj bi privabilo vlagatelje.

Dokumenti razkrivajo, da je imel sklad težave s plačilom 19 milijonov dolarjev dolga banki Royal Bank of Scotland, ki je izhajal iz leta 2009 odobrenega posojila. Katalog so leta 2014 prodali podjetju Reservoir Media Management, Inc., ki je zavrnilo prošnjo za komentar. Podjetje, neodvisni glasbeni založnik s sedežem v New Yorku in s podružnico v Delawareu, je katalog kupilo za 38 milijonov dolarjev oziroma za približno četrtino njegove vrednosti pet let pred tem.

Prijavi sovražni govor