Rasne napetosti v ZDA: Ferguson, rojstno mesto gibanja proti nasilju

Ustreljeni najstnik Michael Brown je postal simbol vseameriškega gibanja proti ravnanju policije.

Objavljeno
17. oktober 2014 23.40
APTOPIX Police Shooting Missouri Protests
Sebastijan Kopušar, New York
Sebastijan Kopušar, New York
New York – Dobra dva meseca po smrti Michaela Browna v Fergusonu, ki je sprožila ostre rasne nemire v zvezni državi Missouri, so mesto spet preplavili protestniki. Še vedno zahtevajo kaznovanje belega policista, ki je ustrelil neoboroženega temnopoltega najstnika, toda jeza je sedaj bolj osredotočena in jasneje izražena. Brown je postal simbol vseameriškega gibanja proti nasilju policije.

Križišče med ulicama West Florissant Road in Canfield Drive v Fergusonu je avgusta dobra dva tedna polnila množica, ki je včasih resda izbruhnila v nasilno divjanje, ponavadi pa je do zob oboroženim policistom le vztrajno ponavljala, da brez pravice ne bo miru. Za razliko od mnogih drugih podobnih zgodb tedne kasneje iskra upora še vedno tli, sporočilo je enako. »Ta trenutek je posvečen s krvjo,« so predstavniki Organizacije za boj temnopoltih nagovorili večtisočglavo množico, ki se je pred tednom dni zbrala v središču St. Louisa na pohodu z naslovom Pravica za vse. Spet so zveneli slogani »Dvignjene roke, ne streljate!«, le da so jih tokrat vzklikali ljudje iz New Yorka, Georgie, Chicaga, New Jerseya, Kalifornije, protestniki so prišli celo s Havajev.

»Če želimo, da se ta trenutek prelije v gibanje, mora cena za življenje temnopoltih postati previsoka, da bi jo jemali s takšno lahkoto,« so sporočali govorci. Prizorišče je bilo prežeto z zgodovinsko dediščino, saj so protesti potekali le nekaj lučajev od starega sodišča Missourija, kjer so pred dobrimi 150 leti zavrnili tožbo za svobodo sužnja Dreda Scotta in njegove družine ter sprožili pravdni postopek, ki je ameriškemu sodstvu pustil velik temen madež ter pospešil drsenje države v državljansko vojno. Hkrati odnosi med rasama ostajajo naelektreni, saj so po Brownovi smrti 9. avgusta pod streli policije v St. Louisu umrli še trije temnopolti mladeniči.

Na kateri strani si?

Protesti Fergusonskega oktobra, kot so poimenovali vrsto opozorilnih akcij, so v minulih dneh prinesli politično sporočilo na prizorišča, ki se praviloma izogibajo politiki. V začetku meseca so prekinili koncert simfoničnega orkestra v St. Louisu, izobesili napis Rekvijem za Michaela Browna in začeli prepevati protestno pesem »Na kateri strani si?«.

»To je bistveno vprašanje. Obstaja šest prič, ni policijskega poročila, še vedno ni nihče aretiran, v vsakem mestu pa so novi in novi Michaeli Browni. Tukaj ni neopredeljenosti. Razbijanje modrega zidu molka (nenapisanega pravila med policisti, da ne ovajajo kolegov) vključuje tudi končanje belega zidu molka,« je poudaril aktivist in soorganizator protestov Charles Modiano.

Toda če so beli obiskovalci simfoničnega koncerta protestnike nagradili z aplavzom, jih je dva dni kasneje med bejzbolsko tekmo domačih cardinalsov proti dodgersov iz Los Angelesa zasul plaz negodovanja, žvižgov ter vzklikov »najdite si službo«, »dajte že mir« in celo »vrnite se v Afriko«. V ponedeljek so jih med tekmo ameriškega nogometa zmerjali z »zamorci«, jim grozili pretepom in začeli skandirati »jaz sem Darren Wilson«, torej ime belega policista, ki je ustrelil Browna. Restavracija v Fergusonu, ki stoji v bližini policijske postaje, nekaj časa ni hotela streči temnopoltim strankam. »Belci v mestu so prestrašeni,« je odzive pojasnil eden od belopoltih organizatorjev protestnih akcij. A ne vsi, del publike je na obeh športnih prireditvah z aplavzom podprl proteste.

»Kaj hočemo? Da nas zaprejo!«

Najbližje klasičnemu uličnemu protestu je bil pohod na ameriški praznik, na Kolumbov dan, ko so predstavniki muslimanske, židovske in krščanske duhovščine združeni odšli proti policijski postaji v Fergusonu. Njihov cilj je bil napolniti mestno ječo in z državljansko nepokorščino izraziti nestrinjanje z delom policije. Sloviti newyorški profesor filozofije in aktivist Cornel West je dejal, da ni prišel govorit, temveč zato, da ga aretirajo. Toda kljub štirim uram petja in skandiranja na deževni ponedeljek policija sprva ni želela medijskih posnetkov o vklepanju predstavnikov verskih organizacij. To je sprožilo vzklikanje: »Kaj hočemo? Da nas zaprejo!«.

Profesorju Westu in 48 drugim so nazadnje le izpolnili željo.

Odločitev sodišča, ali naj začnejo sojenje Wilsonu, bo znana januarja, precej po novembrskih volitvah in v času, ko mrzla zima zamre voljo do uličnih protestov. Toda Muna Mire, urednica spletnega aktivističnega medija za mlade {Young}ist, pravi, da dogajanje v Fergusonu spodbujajo mladi, generacija, ki zaradi nuje postaja vse bolj radikalna. »To niso bili protesti, to je upor, ki narašča,« je prepričana.