Tiskane izdaje
»Za nami je težek teden,« je povedal predsednik Barack Obama, ko je poskušal olajšati občutke nemoči, žalosti in strahu med Američani. Napetosti v državi, od bremena rasizma in surovih odzivov policistov do nasilja, ki ga sprošča (pre)lahek dostop do orožja, so tri dni povzročale eno tragedijo za drugo.
ZDA so se srečale s posledicami temne preteklosti in kaže, da niti izvolitev prvega temnopoltega predsednika ni spravila nalomljenih medrasnih odnosov. »Amerika joče,« je poslanec G. K. Butterfield, vodja temnopolte poslanske skupine v spodnjem domu kongresa, ubesedil jezo, nemir in obup, ki so prežemali državo. Začelo se je v torek z vse preveč znano podobo – temnopolti moški, ustreljen na tleh, nad njim beli policist s pištolo, ob strani ljudje, ki s telefoni snemajo nedoumljivo lahkost ubijanja v imenu zakona.
Smrt 37-letnega Altona Sterlinga je nemudoma sprožila jezo javnosti. Oživile so podobe zadnjih let, ko so temnopolti moški v sumljivih okoliščinah umirali ob stiku z belimi policisti, od Michaela Browna v Fergusonu, Erica Garnerja v New Yorku do Freddieja Graya v Baltimoru. Povsod je pravosodni sistem oprostil udeležene varuhe zakona. Potem je prišla sreda. In neposreden prenos zadnjih trenutkov življenja 32-letnega Philanda Castileja, ki ga je med rutinskim nadzorom prometa ustrelil histerični policist. Njegova zaročenka je z izjemno prisebnostjo začela snemati dogajanje, ko je žalost premagala zbranost, se je zaslišal glas štiriletne hčerke, priče tragedije, ki je tolažila mater »Tukaj sem s tabo.«
Blazen posameznik
Presunjena javnost ni imela časa za razmislek. Ko so se po državi začeli protesti, je v novi poblazneli resničnosti četrtkov večer prinesel strelski obračun v Dallasu, v katerem je umrlo pet policistov. Temnopolti vojni veteran iz Afganistana, ki je nakopičil zalogo orožja in vojaške opreme, hkrati pa se doma in na streliščih uril za ulično bojevanje, je miren protestni shod spremenil v morišče in ustrelil dvanajst policistov (in dva civilista).
To je nov črni dan za ameriško policijo po terorističnih napadih 11. septembra 2001. Preden so ga usmrtili z eksplozivom na daljinsko vodenem robotu, je oznanil, da želi »iztrebiti belce«, še posebno bele policiste.
Predsednik Obama, ki se že ob skoraj vsakem odhodu iz države srečuje s tragedijami v domovini, je z vrha Nata v Varšavi sporočil, da gre za motenega posameznika, ki ne predstavlja temnopoltih Američanov, tako kot belec, ki je pred letom dni v cerkvi v Južni Karolini zaradi rasnega sovraštva pobil devet ljudi, ne predstavlja belih sodržavljanov. »Ne smemo dopustiti, da bi dejanja posameznikov označila nas vse,« je dejal in skrajšal obisk v Evropi za odhod v Dallas in srečanje s predstavniki policije.
Pravosodna ministrica Loretta Lynch je minule dni označila za »teden globoke žalosti in srce parajočih izgub«. Chicaški nadškof Blase Cupich je dejal, da je »vsak v krču groze«, legendarni borec za državljanske pravice temnopoltih in poslanec John Lewis, ki je pred dnevi v kongresu vodil proteste za zaostritev orožarske zakonodaje, pa je dejal, da »čutimo bolečino in prizadetost«. Temnopolti dallaški šef policije David Brown, ki je zaradi nasilja izgubil sina, brata in nekdanjega partnerja v policiji, je Američanom sporočil, da morajo premostiti prepad med policijo in državljani.
Celjenje družbe
Toda kljub pozivom o sočutju in enotnosti se zdi, da država nekaj dni po 240. rojstnem dnevu brede v blato prelivanja krvi in iskanja krivde ter razpada na jezne tabore, razdeljene po ideoloških ločnicah. Liberalci proti konservativcem, »črna življenja so pomembna« proti »modra (policijska) življenja so pomembna«, protestniki proti policiji. Vodja Nacionalne zveze policijskih organizacij je predsednika Obamo okrivil za »vojno proti policistom«. Nacionalna strelska zveza NRA, vedno glasen orožarski lobist, je molčala, ko sta zaradi nošenja orožja umrla dva temnopolta.
Neposredno po Dallasu je temnopolti voznik ustrelil policista v Misuriju, zasvojenec azijskega rodu v Georgii pa z lažnim klicem v sili pripravil zasedo za strelski napad. Čeprav ni jasnih povezav med primeri, policisti zdaj patruljirajo v parih. Hkrati se po državi nadaljujejo protesti zaradi smrti temnopoltih Američanov. Konservativni newyorški tabloid New York Post je ob splošnem zgražanju razglasil državljansko vojno, mnogi obujajo spomine na rasne nemire in nasilje iz 60. in 70. let. Tudi raziskave kažejo, da skoraj polovica temnopoltih ne verjame v izboljšanje razmer in rasno enakopravnost.
Prihod politikov, ki spodbujajo ksenofobijo, širjenje strahu in beli nacionalizem, spodbuja takšno razmišljanje, toda predsednik Obama je dejal, da se ob žalosti in jezi »krepi tudi spoznanje, da Američani nočemo biti takšni«. Sloviti košarkarski zvezdnik Carmelo Anthony je pozval svoje športne kolege, naj skupaj zahtevajo spremembe. Mnogo belih Američanov pa te dni občuti kolektivno krivdo, ki jo, denimo, na newyorški podzemni izražajo z valom nenavadne darežljivosti do temnopoltih glasbenikov in beračev.
