Tri leta po tem, ko je bil razkrit »pralni avtomat« kot kriminalno finančno sredstvo, s katerim so nakazovali velike denarne zneske iz Rusije, so novinarji zdaj ugotovili, kako je zapletena shema delovala – tudi to, kdo in kako je nazadnje prejel 20,8 milijarde dolarjev. Čeprav so nekateri opozarjali banke, te več let niso mogle preprečiti takšnega početja.
Projekt za poročanje o organiziranem kriminalu in korupciji (OCCRP) je razkril zgodbo o »pralnem avtomatu« leta 2014, pred kratkim pa so novinarji iz OCCRP in Nove Gazete v Moskvi pridobili številne bančne dokumente, ki so jih nato razkrili preiskovalnim novinarjem v 32 državah. S skupno raziskavo so prvič podrobneje pojasnili, kako so milijarde potovale iz Rusije na in prek 112 bančnih računov, ki so delovali kot enoten sistem v Vzhodni Evropi, ter se nato selile v banke po vsem svetu.
Novinarji zdaj vedo, da je večina denarja končala pri ruskih poslovnežih, lastnikih poslovnih skupin, ki se ukvarjajo z gradbeništvom, inženiringom, informacijsko tehnologijo in bančništvom. Vsi so sklenili več sto milijonov ameriških dolarjev vredne državne pogodbe neposredno z vlado ali s podjetji v državni lasti. V tem projektu so navedli njihova imena in razkrili, kako so zapravljali denar za razkošne avtomobile, visoke šolnine, krzno in elektronske naprave.
Policije v Moldaviji, Latviji, Veliki Britaniji in Rusiji še naprej preiskujejo »pralni avtomat«, vendar odgovornih ni bilo mogoče kaznovati in povrniti denarja, deloma tudi zato, ker ruski uradniki niso pripravljeni sodelovati.
Denar, s katerim se je mogoče igrati
Denar je prišel v »pralni avtomat« skozi več navideznih podjetij, ki v Rusiji obstajajo samo na papirju, kdo je njihov lastnik, pa ni mogoče ugotoviti. Nekaj sredstev je morda prišlo iz ruske državne blagajne z goljufijami, zlorabo državnih pogodb, izogibanjem plačilu carin ali utajo davkov. Denar, s katerim bi morda lahko pomagali obnoviti razpadajoče ceste in pristanišča v državi, posodobiti sistem zdravstvenega varstva ali izboljšati slab položaj upokojencev, je namesto tega končal v moldavski banki.
Na drugem koncu »pralnega avtomata« so zapravljali denar za razkošne predmete, rock skupine, ki so nastopale po Rusiji, in za majhno poljsko nevladno organizacijo, ki je podpirala ruske interese v Evropski uniji (vodi jo Mateusz Piskorski, vodja poljske stranke, ki zagovarja interese Kremlja in so ga aretirali zaradi vohunjenja za Rusijo). Denar je prejemal tudi Mihaly Csikszentmihalyi. Na Madžarskem rojeni profesor psihologije, ki živi v Kaliforniji, je znan po tem, da je poimenoval psihološki koncept zanosa – duševnega stanja izjemno natančno usmerjene pozornosti.
Nevede so sodelovala tudi znana podjetja, kadar so prejemniki plačil uporabljali svoj denar iz »pralnega avtomata« za nakup izdelkov in storitev. Oprani denar so med drugim prejeli južnokorejski Samsung, švedska telekomunikacijska družba Ericsson in izdelovalec orodja Black & Decker. V ZDA je 500.000 dolarjev prejela družba Total Golf Construction, ki se hvali, da je obnovila igrišče za golf Donalda Trumpa na otoku Canouan na Grenadinih. Avstrijska podružnica velike japonske družbe Hitachi je prejela 576.000 dolarjev iz »pralnega avtomata« v imenu britanskega podjetja, ki ga vodi ruski kriminalec Sergej Magin.
Svetovni labirint izplačil
Pralni avtomat je deloval zelo spretno. Organizatorji so ustvarili jedro 21 osrednjih podjetij s sedeži v Veliki Britaniji, na Cipru in Novi Zelandiji, vodili so jih skriti lastniki. Številne ruske družbe so nato uporabljale ta podjetja, da so nakazovale svoj denar iz Rusije.
Organizatorji sheme so pošiljali denar iz Rusije s spretnim odvračanjem pozornosti. V nekaterih osrednjih navideznih podjetjih so ustvarili lažen dolg, nato je moldavski sodnik naročil ruskemu podjetju, ki je hotelo oprati denar, naj plača ta dolg na račun pod nadzorom sodišča. Računi so pripadali moldavski banki Moldinconbank. Tudi podjetja z lažnim dolgom so imela račun v tej banki. Moldinconbank je bila kmalu preplavljena z denarjem, ki so ga pošiljala ruska podjetja. Približno osem milijard dolarjev so nato dvignili neposredno s teh računov v Moldaviji in jih zapravili po vsem svetu.
Za povečavo klikni na grafiko.
S ponarejenimi zadolžnicami so pošiljali denar iz Rusije. Medtem so dodatnih skoraj 13 milijard prenesli v banko Trasta Komercbanka v Latviji. Nekaj denarja je izginilo v labirintu računov navideznih podjetij. Trasta Komercbanka je imela sedež v Evropski uniji, zato je bilo manj verjetno, da bodo druge banke dvomile o transakcijah. Denar je zdaj veljal za »čist« evropski denar, ki so ga Rusi lahko zapravili, za kar koli so hoteli. Sistem je bil dovolj učinkovit, da je bilo mogoče oprati približno 20,8 milijarde dolarjev.
Razdeljevanje denarja
Med letoma 2011 in 2014 je 21 navideznih podjetij opravilo 26.746 transakcij s svojih računov v bankah Trasta Komercbanka in Moldinconbank. Denar so izplačali v 96 držav in skoraj nemoteno je končal v največjih bankah na svetu. Zdi se, da so bili lastniki vseh osrednjih podjetij pooblaščenci, ki so nadomeščali skrite lastnike. Celo direktorji in delničarji podjetij so bili lažni.
Nekatera plačila so bila res izplačana resničnim družbam za resnično blago, vendar transakcij niso opravile njihove stranke, ampak 21 osrednjih podjetij, ki so uporabljala ponarejene prekopirane dokumente, v katerih so bili navedeni izdelki, ki jih družba ni prodajala. Nekatera plačila so bila izplačana drugemu sloju navideznih podjetij, podobnih podjetjem osrednje skupine, izplačana so bila iz banke Trasta Komercbanka.
Podjetja, ki so jih novinarji OCCRP povprašali za mnenje, so zanikala kakršne koli nepravilnosti. Mnoga so povedala, da tako poslujejo njihove ruske stranke, in dodala, da ne sodelujejo več s temi strankami. Večina se jih je sklicevala na zaupnost podatkov in niso hotela razkriti identitete svojih strank. Novinarji so po pregledu dokumentov podjetij pridobili imena nekaterih strank, potem ko jih vodilni v podjetjih niso bili pripravljeni razkriti. Ugotovili so, da so shemo pogosto uporabljali bogati in vplivni Rusi, ki so obogateli s poslovanjem z rusko državo.
Med njimi so: Aleksej Krapivin, poslovnež iz zaupnega notranjega kroga ruskega predsednika Vladimirja Putina; Georgij Gens, moskovski poslovnež, lastnik skupine Lanit, ene večjih ponudnic storitev informacijske tehnologije v Rusiji za Apple, Samsung, Asus in druge računalniške velikane; in Sergej Girdin, čigar ruska skupina Marvel se ukvarja z informacijsko tehnologijo in je pomembna stranka največje ruske banke.
Nekaj denarja iz »pralnega avtomata« je končalo v podjetjih, katerih lastniki so ruski državljani v tujini, denimo v podjetju Trident International Corp., ki je v lasti Pavla Semjonoviča Fliderja. Flider je zdaj naturalizirani ameriški državljan, leta 2015 so ga obtožili tihotapljenja velikih količin ameriških elektronskih sestavnih delov ruskim podjetjem, ki se ukvarjajo z obrambno tehnologijo. FBI je sporočil sodišču, da je Flider »očitno prodajal izdelke zgodovinsko znanim ruskim vojaškoindustrijskim subjektom, od katerih so za tri neposredno veljale ameriške sankcije proti ruskim subjektom, povezanim z obrambno tehnologijo, ali pa so zanje veljale sankcije posredno«.
Velike banke
Nazadnje so izplačila opranega denarja brez težav končala v največjih mednarodnih bankah na svetu. »Pralni avtomat« dokazuje, da je bil svetovni bančni sistem nebogljen in ni mogel preprečiti množičnih tokov nezakonitega denarja. Predstavniki bank navajajo številne vzroke, da se je to zgodilo; med drugim trdijo, da jim njihovi ruski kolegi niso bili pripravljeni pomagati. Kljub vsemu je umazani denar končal v bankah HSBC, Deutsche Bank, Bank of China, Bank of America, Danske Bank in Emirates NBD Bank.
Ko je OCCRP prvič poročal o »pralnem avtomatu«, je Trasta Komercbanka zgodbo hitro označila za »mešanico izkrivljenih dejstev in ugibanj novinarjev, naperjenih proti banki«. Dve leti zatem, spomladi 2016, so banko Trasta Komercbanka zaprli, ker ni upoštevala predpisov, namenjenih preprečevanju pranja denarja. Po objavi novice so sprožili preiskave v treh državah, vendar so se te nato ustavile.
Zdelo se je, da sta Moldavija in Rusija začeli dobro sodelovati pri preiskavi, ko sta septembra 2014, mesec dni po tem, ko je OCCRP objavil prvo zgodbo o »pralnem avtomatu«, ruska preiskovalca Aleksej Šmatkov in Jevgenij Volotovski prispela v Kišinjev, da bi se sestala z moldavskimi kolegi. Imela sta potna lista, ki so ju izdali z zaporednima številkama dan pred njunim prihodom, po čemer so Moldavci lahko sklepali, da imajo opraviti z agentoma tajne službe, ki so ju poslali posebej za to srečanje. V moldavski prestolnici sta ostala dva dni, spremljal ju je predstavnik ruskega veleposlaništva v državi.
Moldavski preiskovalci pravijo, da niso od njiju dobili nobenih koristnih podatkov, pa tudi od nikogar drugega iz Moskve ne. Moldavci, ki so pri tem sodelovali in so prosili, da ne bi razkrili njihovih imen, so povedali, da so se počutili, kakor da bi v Moskvi z njimi igrali namizni tenis: kadar koli so hoteli s kom govoriti, so jih poslali na drug oddelek ruske zvezne varnostne službe FSB, ene osrednjih varnostnih agencij in naslednice sovjetske KGB. Na začetku meseca se je moldavski parlament uradno pritožil in povedal, da več ko so moldavski preiskovalci dosegli pri razkrivanju delovanja »pralnega avtomata«, bolj je ruska vlada »onemogočala« in »nadlegovala« moldavske uradnike, ki so poskušali vstopiti v Rusijo. »Nadlegovanja je bilo še več, ko so moldavski preiskovalci zaprosili Rusko federacijo, naj jim pošlje podatke o izvoru omenjenih zneskov ... Povedati moramo, da je naša preiskava razkrila povezave med [tem] denarjem in poskusi podkupovanja članov moldavskega parlamenta.«
Viorel Morari, vodja urada za boj proti korupciji v Moldaviji, je povedal, da so vložili kazenske ovadbe proti 16 sodnikom. »Na sodišču je trenutno 14 primerov. Obtožili smo štiri sodne izvršitelje. Enega ni mogoče najti, zato smo izdali tiralico za njim, dva primera sta že na sodišču. Preiskujemo tudi sedem oseb iz banke Moldinconbank,« je povedal.
Predstavniki FSB so sedeli v upravnem odboru vsaj ene od bank, ki je pošiljala milijarde iz Rusije, eden od njih je bil Igor Putin, bratranec ruskega predsednika. Bil je menedžer in član uprave banke Russkij zemeljnij bank. Banka je nakazala več kot 9,7 milijarde dolarjev moldavijski banki Moldinconbank, večina denarja je nato potovala v banko Trasta Komercbanka in naprej v svet.
Tiskane izdaje
