Tiskane izdaje
Na shodu zaradi podnebnih sprememb v Ljubljani, podobne dogodke so organizirali v še 2300 mestih, pred začetkom že 21. podnebnega vrha Združenih narodov v Parizu so bila mnenja o tem, kdo naj ukrepa, še različna. Miha Blažič je tako dejal, da je nujen boj proti korporacijam, ki kupujejo tudi politiko. Matevž Lenarčič, pilot, ki je preletel svet, pa je opozoril, da v sedanji poplavi pomembnih in manj pomembnih novic ne vemo več, kaj je prav in kaj ne, zato je treba stvari obravnavati z distance. Iz zgornje Savinjske doline se je moral pripeljati v Ljubljano z avtom. »Vsi moramo storiti vse, kar lahko, sami pri sebi. Če bo mikro, bo tudi makro. Računati na Pariz je brezupno, interesi kapitala se bodo težko spremenili zaradi okolja,« meni Lenarčič.
V Parizu bodo voditelji držav morali odgovoriti na veliko vprašanj, tudi na to, ali je dobro, da so v dogovor vključene ZDA, čeprav so se zavezale k pol manjšemu znižanju emisij kot Evropska unija. Slovenski tehnični pogajalec Zoran Kus meni, da je to dobro, saj še nikoli prej ni toliko držav pokazalo namere za zmanjšanje emisij, pogajalci pa se tako srečujejo vsako leto in bo te zaveze mogoče še spremeniti.
Dve slovenski železi
Ni še povsem jasno, ali bo EU vztrajala pri 40-odstotnem znižanju emisij do leta 2030 (v primerjavi z letom 1990) oziroma za 20 odstotkov od leta 2020, če dogovor v Parizu ne bo uspešen. Polovico tega zmanjšanja naj bi zagotovil trg emisijskih pravic, drugo polovico pa kmetijstvo, gospodinjstva in promet.
O razdelitvi bremen v EU se bodo začeli pogajati sredi leta 2016, Slovenija pa ima po Kusovih besedah v ognju dve železi: dobro gospodarjenje z gozdovi, poleg tega pa tranzit in povečanje prometa zaradi razpršene poselitve, kjer ni mogoč stroškovno učinkovit javni prevoz.
Nina Štros iz Greenpeacea je opozorila, da se gozdovi lahko spremenijo v puščave, kot so se ob žledu, tranzit tovornjakov pa nikomur v Sloveniji ne pomaga kaj dosti. »Imamo Teš, dopustili bomo delovanje tretjega in četrtega bloka, fracking v Petišovcih, še vedno dva odstotka BDP namenjamo za subvencije fosilnim gorivom in pri tem govorimo, da so obnovljivi viri energije predragi. Slovenija podpira tudi fosilne projekte na Balkanu,« je opozorila Štrosova in se vprašala, kje je 97 odstotkov Slovencev, ki menijo, da so podnebne spremembe resna grožnja.
Preskromna udeležba
Tudi župan Ljubljane Zoran Janković je obžaloval, da se na Kongresnem trgu ni zbralo 10.000 ljudi, saj sta v pogovorih o podnebnih spremembah najpomembneši solidarnost in odgovornost do vnukov in vseh drugih, tudi do beguncev. Janković je napovedal, da bo Ljubljana leta 2050 med mesti z nič emisij ogljikovega dioksida, emisije Termoelektrarne toplarne Ljubljana pa bodo zmanjšali z novo plinsko parno turbino. Razpis zanjo bodo objavili januarja.
Griša Močnik, direktor Aerosola, je opozoril, da v mestih lahko zmanjšamo emisije kratkoživih toplogrednih snovi, kot so saje oziroma črni ogljik, za dolgožive, kot je ogljikov dioksid pa bo nujen svetovni dogovor.
Podnebni terorizem
»Segrevanje planeta je ogledalo sistema, v katerem je glavno gonilo neomejena gospodarska rast. V zadnjih desetih letih so se emisije povečale za četrtino, na svetu v zrak spustimo že več kot 40 milijard ton ogljikovega dioksida. Zmogljivosti podnebnega sistema so trikrat presežene. Podnebnih sprememb ne moremo več preprečiti, lahko le omejimo najhujše posledice,« pravi Dušan Plut, ki je naftno, premogovno in avtomobilsko industrijo obtožil tihega podnebnega terorizma, saj korporacije na račun podnebja kujejo bajne dobičke. Plut v Sloveniji zato pričakuje trajnostno prenovo prometa in gospodinjstev, kar bi prineslo 60.000 delovnih mest, zraven pa večjo prehransko in energijsko varnost.
Etične deklaracije pogajalci o podnebju niso hoteli sprejeti, češ da bi to ustavilo pogajanja. »Če nekdo v soseščini ukrade deklici kolo, je to jasno etično sporno, to čutimo vsi. Če pa mi vsi s tem, ko se vsak dan usedemo v avto, povzročamo podnebne spremembe in morda tudi močnejše poplave, ki tej deklici odnesejo kolo in še kaj, pa je ta etična spornost razpršena,« je ponazoril filozof Luka Omladič.
Prepozno za pravičnost
Klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj meni, da je že prepozno za svetovno pravičnost in poštenost, razvite države ne morejo toliko znižati svetovnih emisij, kot so jih povzročile, sploh pa premalo, da bi ustavile podnebne spremembe. Mogoče je le vrniti škodo v denarju.
Da bi bili učinkoviti, bi moral sporazum vključevati globalni cilj za prilagajanje in zagotoviti zmogljive rešitve za poravnavo izgub in škode, ki nastanejo kot posledica podnebnih sprememb, menijo v Svetovnem skladu za naravo (WWF). V Sloveniji strategije prilagajanja še nimamo, menda zato, kot je povedal Kus, ker so evropsko zakonodajo na tem področju sprejeli šele pred dvema letoma. Slovensko strategijo tako še pripravljajo.
V Parizu se ne bodo pogovarjali niti o določitvi enotne svetovne cene ogljika, ki bi zmanjšala emisije in pospešila prodor čistih tehnologij. Poenotenje cen emisij podpira pomemben del industrije pa tudi Mednarodni denarni sklad in Svetovna banka.
Ljudje demonstrirajo
Že tri zaporedne dni velike množice ljudi po svetu zasedajo ulice tisoče mest z zahtevami za konec uporabe fosilnih goriv. V Londonu so se demonstrantom pridružile oskarjevka Emma Thompson, oblikovalka Vivienne Westwood in pevka Charlotte Church. Pohodi so v več kot ducatu evropskih glavnih mest, tudi v Berlinu, Madridu in Rimu.
Pohodi so tudi v Durbanu, Cape Townu, Bejrutu, Kampali, Seulu in Kijevu, na Novi Zelandiji ... V Sydneyju se je z minuto molka 45.000 ljudi spomnilo vseh, ki so jih prizadele podnebne spremembe. Že v petek se je v Melbournu, na največjem podnebnem protestu v zgodovini Avstralije, zbralo 60.000 ljudi.
Zaradi varnostnih ukrepov so bili pohodi v Franciji in Belgiji odpovedani. Matej Feguš iz podjetja Donar je to označil za zmago strahu.
