Reformist proti konservativcu, prihodnost proti preteklosti

Prvi rezultati iranskih volitev bodo znani jutri, pričakovati je tesen boj predsednika Rohanija in izzivalca Raisija.

pet, 19.05.2017, 18:00

Kandidaturo za predsedniško kandidaturo je oddalo kar 1600 kandidatov, med njimi sto žensk.

Visoka volilna udeležba

Vrste pred volišči so po poročanju francoske tiskovne agencije AFP veliko daljše kot na lanskih parlamentarnih volitvah. Pred volišči v prestolnici Teheran se vijejo dolge vrste ljudi, ki čakajo na oddajo glasu. Po navedbah iranskih medijev, je volilna udeležba visoka tudi na podeželju.

Iranski volivci in volivke so včeraj na predsedniških volitvah odločali o smeri, v katero bo šla ena ključnih držav (ne le) na Bližnjem vzhodu. Med štirimi kandidati, ki so ostali v boju za predsedniški položaj, sta se za politično vodenje Irana dejansko spopadla le dosedanji­ predsednik Hasan Rohani in konservativni kandidat ­Ibrahim Raisi.

»Na teh pomembnih volitvah bi morali voliti vsi. Volite v zgodnjih urah. Usodo države bodo določili ljudje,« je nekaj ur prej, preden so se odprla volišča in je imelo nekaj manj kot 56 milijonov registriranih volivcev in volivk možnost izbrati svojega kandidata, sporočil iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenei, ki je med letoma 1981 in 1989 predsedoval državi, v kateri je vrhovna oblast 38 let po islamski revoluciji še vedno v rokah vrhovnega sveta, ki ga večinoma sestavljajo kleriki. Ti odločajo tudi o ključnih varnostnih in gospodarskih vprašanjih.

Hameneijeva podpora izzivalcu Raisiju

Ajatola Hamenei je v tednih pred volitvami večkrat jasno in glasno izrazil podporo konservativnemu kandidatu Ibrahimu Raisiju, dolgoletnemu sodniku, ki se je v osemdesetih letih podpisal pod naloge za številne usmrtitve političnih nasprotnikov in aktivistov. Raisi velja za izbrance mul iz Koma, ki si želijo vrniti na predsedniški položaj »svojega človeka«, dejansko podizvajalca, kar je bil nazadnje Mahmud Ahmadinežad, ki je predsedoval Iranu med letoma 2005 in 2013, njegov drugi mandat pa je zaznamovala domnevna volilna prevara, zaradi katere je junija 2009 na ulice Teherana odšlo več milijonov ljudi (»zeleno gibanje«). Ahmadinežad se je tudi letos hotel potegovati za predsedniško funkcijo, a je svet varuhov revolucije zavrnil njegovo kandidaturo. Predsedniško kandidaturo je oddalo kar 1600 kandidatov, med njimi sto žensk. Svet varuhov je odobril šest kandidatov - med njimi, predvidljivo, ni bilo ženske.

Ob Hasanu Rohaniju in Ibrahimu Raisiju sta bili po umiku dveh »podpornih kandidatov« na volilnih listkih včeraj le še dve imeni - konservativec Mustafa Mirsalim in zmerni Mustafa Hašemitaba, ki pa naj bi dobila le simbolno število glasov. V najboljšem primeru toliko, da bi prišlo do drugega kroga predsedniških volitev. Če se bo to dejansko zgodilo, na drugi krog ne bo treba dolgo čakati, saj bodo Iranci in Iranke v tem primeru ponovno volili že prihodnji petek. Prvi uradni rezultati včerajšnjih volitev - predsedniških in lokalnih - bodo znani 24 ur po zaprtju volišč, torej danes pozno popoldne po srednjeevropskem času.

Proti »štirim odstotkom«

Če 68-letnemu predsedniku Rohaniju, ki je gradil svojo kampanjo na uspešni zunanji politiki, jedrskem dogovoru z mednarodno skupnostjo, delnem umiku sankcij, vrnitvi Irana na svetovni zemljevid, znižanju inflacije in »vrnitvi dostojanstva«, slučajno ne bi uspelo osvojiti še enega mandata, bi bil prvi iranski predsednik, ki mu to ne bi uspelo - to ne bi bil le njegov osebni poraz, pač pa poraz zmernega Irana, ki se je že večkrat (tudi na volitvah) uprl vladavini klerikov.

Še pred nekaj tedni, ko se je začela predvolilna kampanja, ki še ni bila tako ostra in neposredna, se je zdelo, da se bo Rohani do novega štiriletnega mandata lahko »sprehodil«. Toda nekaj televizijskih soočenj in intenzivna terenska kampanja so bili dovolj, da se je še pred kratkim sorazmerno anonimen Raisi sedanjemu predsedniku približal na pet odstotnih točk zaostanka. K temu je veliko pripomogla prav javna podpora ajatole Hameneija, hkrati pa 56-letni Raisi v predvolilnih soočenjih predsednika Rohanija soočil z njegovo neuspešno gospodarsko politiko, predvsem z zelo visoko brezposelnostjo med mladimi in naraščajočim razkorakom med revnimi in bogatimi, ki jih Raisi po zgledu ameriških in evropskih aktivističnih gibanj imenuje »štirje odstotki«.

Raisi, ki računa predvsem na glasove delav­skega razreda in podeželja, se je med predvolilno kampanjo obrnil proti globalizaciji in vztrajal, da mora Iran v celoti poskrbeti zase, svojemu tekmecu pa očital »zahodno agendo«.
Letošnje predsedniške volitve veljajo tudi za »neuradne« volitve bodočega vrhovnega voditelja države. Tudi zato se je bolni 78-letni ajatola Hamenei, ki se počasi poslavlja, tako intenzivno postavil za Raisija. Ponovna zmaga predsednika Rohanija bi namreč lahko močno zamajala temelje verske oligarhije, ki je do temeljev spremenila iransko družbo.

Prijavi sovražni govor