Republikanci še vedno hladni do segrevanja

New York – Skoraj poldrugo desetletje po tem, ko so Busheve ZDA zavrnile sodelovanje v kjotskem sporazumu, so Obamove ZDA gonilna sila podnebnih pogajanj. Toda ko ameriški predsednik v Parizu opozarja, da nam zmanjkuje časa, in napoveduje pobude o čisti energiji, republikanci doma oznanjajo, da je okoljsko zaslepljen.

Predsednik Barack Obama in milijarder Bill Gates sta napovedala več milijard dolarjev vredne pobude, s katerimi naj bi vlade in zasebna podjetja spodbudile raziskave in uvajanje čistih virov energije. Na ravni držav naj bi izvajali program Poslanstvo inovacija, s katerim se je dvajset držav zavezalo, da bodo v prihodnjih petih letih podvojile naložbe v raziskave in razvoj tehnologij za pridobivanje čiste energije. Med njimi je pet največjih onesnaževalk s toplogrednimi plini, Kitajska, Indija, ZDA, Indonezija in Brazilija. Skupaj z drugimi partnericami predstavljajo tri četrtine vseh izpustov v proizvodnji elektrike.

V pobudi zasebnikov je soustanovitelj računalniškega velikana Microsoft za zdaj zbral 28 premožnih vlagateljev, ki nameravajo ustanoviti sklad za hiter zagon zelenih tehnologij. Cilj naj bi bil dostop do čiste energije za več milijard revnih, še posebno v državah v razvoju. Koalicija za energetski preboj naj bi samo od Gatesa v prihodnjih petih letih dobila milijardo dolarjev, med njenimi ustanovnimi člani so tudi ustanovitelj Facebooka Mark Zuckerberg, kitajski spletni milijarder Jack Maj in finančnik George Soros ter britanski poslovnež Richard Branson.

Slepila in slepota

Spodbudne besede iz Pariza so naletele na hladen sprejem pri ameriški desnici, ki se na vso moč trudi zatreti okoljske pobude predsednika Obame. Republikanska predsedniška kandidatka Carly Fiorina je v nedeljo zanikala njegova opozorila, da so podnebne spremembe največja varnostna grožnja ZDA. »Predsednik Obama in (demokratska predsedniška kandidatka) Hillary Clinton ter vsi drugi, ki podnebne spremembe označujejo za največjo kratkoročno varnostno grožnjo, so zaslepljeni,« je oznanila. In se nato vrnila k politično bolj oprijemljivim nevarnostim, kot so Islamska država, Iran in Rusija.

Toda segrevanje ozračja ni le strašilo iz liberalne Bele hiše, kot poskuša volivce prepričati Fiorina (in večina na desnici), tudi Pentagon je lani objavil poročilo, v katerem so podnebne spremembe označili za »množitelj groženj«, saj naj bi njihov vpliv povečal nestalnost mednarodnih varnostnih razmer, razširil lakoto, revščino in povzročil nove izbruhe konfliktov. »Podnebne spremembe bodo prizadele zmožnost obrambnega ministrstva, da varuje državo, in so neposredna grožnja nacionalni varnosti ZDA,« so bili jasni avtorji poročila.

Na desnici tega, kot kaže, niso prebrali – ali hoteli prebrati. Tako kot so preslišali opozorila admirala Samuela Locklearja, ki je kot poveljnik ameriškega tihomorskega poveljstva na Havajih pred dvema letoma dejal, da so podnebne spremembe največja grožnja območju Tihega oceana. »Če bodo posledice hude, se lahko spopademo z več sto ali tisoči milijonov ljudi, ki bodo ostali brez domov, zato bodo varnostne razmere začele hitro razpadati,« je bil jasen admiral Locklear.

Rušilne priprave

Opozorila, tudi če prihajajo iz desnici ljubih vojaških krogov, ne presežejo njihovega zanikanja sodobne znanosti. »Vsi tisti znanstveniki, ki trdijo, da so podnebne spremembe resnične in da smo jih povzročili ljudje, hkrati menijo, da posamezna država ne more ukrepati. Ter da bodo potrebna osredotočena prizadevanja vsega sveta, ki bodo trajala več kot trideset let in bodo stala več tisoč milijard. Po mojem mnenju so možnosti za kaj takega nične,« je prepričana Fiorina.

Tako je po njeno pariško prizadevanje, da bi vendarle dosegli mednarodno koalicijo za podnebno sodelovanje, izguba časa. Če pa bo svetovnim voditeljem vendarle uspelo skleniti dogovor, republikanci, ki imajo večino v obeh domovih kongresa, že napovedujejo razveljavitev morebitnih ameriških zavez. Pobudo imajo desničarski senatorji, ki bodo poskušali dokazati, da je morebiten pariški dogovor enakovreden državni pogodbi in zato v skladu z ameriško ustavo potrebuje presojo in potrditev senata.

Pridružili so se jim celo nekateri demokrati, kot je Joe Manchini iz premogovniške Zahodne Virginije, ki ga bolj kot okolje skrbijo glasovi jeznih rudarjev. Med redkimi vplivnimi politiki na desnici, ki se strinja s podnebnimi grožnjami in potrebo po ukrepanju, je senator in predsedniški kandidat Lindsey Graham, toda njegove možnosti za izvolitev so skoraj enake ničli. Podobno velja za druge kandidate, ki kažejo vsaj zrno razumevanja za okoljske težave sveta. V republikanski stranki prevladuje mnenje, kakršnega ima eden vodilnih v anketah, senator Ted Cruz, po katerem so svarila klimatologov le »psevdoznanstvena teorija«.