Republikansko iskanje manjšega zla

 Vrh ameriške desnice koleba, katerega od svojih dveh kandidatov za predsedniško tekmo bi zrušil prvega.

Objavljeno
23. januar 2016 11.41
Sebastijan Kopušar
Sebastijan Kopušar
New York – Devet dni pred Iowo, kjer se bo 1. februarja­ ­začelo izbiranje predsedniških kandidatov obeh ameriških­ strank, demokratov in republikancev, so slednji soočeni z neprijetno izbiro. Kdo je večja­ grožnja stranki, vodilni ­Donald Trump ali njegov najbližji ­zasledovalec Ted Cruz?

Trump vodi v vseh anketah med republikanskimi volivci, tako na ravni ZDA kot v zveznih državah. Zato se političnih analitikov desnice­ lotevajo napadi panike in poskušajo z javnimi razglasi ustaviti vzpon nepremičninskega mogotca­ iz New Yorka. Sloviti štirinajst­dnevnik National Review, eden vplivnejših časnikov ameriškega konservativnega gibanja, je včeraj izdal celo posebno številko z naslovom »Proti Trumpu«.

»Donald Trump je grožnja ameriškemu konservatizmu, dosežke generacij bo podredil populizmu, ki je tako brezobziren in nezrel kot sam Donald,« so opozorili v uvodniku. Po njihovih besedah je milijarder »idejno blodeč politični oportunist«, ki je pripravljen zavreči splošno konservativno soglasje znotraj republikanske stranke in ga zamenjati z brezglavim populizmom s pridihom avtoritarnosti. Skratka, človek, ki je za zmago pripravljen reči in narediti karkoli, tudi pokopati stranko, ki ji menda pripada.

Podpora Sarah Palin

Ali pa potegniti iz naftalina Sarah Palin, podpredsedniško kandidatko desnice pred osmimi leti, ki je slovela po nerazgledanosti in skrajnem populizmu, zaradi česar jo je vrh republikanske stranke na tihem ves čas preziral. Morda je prav zato postala medijska zvezdnica desnice in neuradna kraljica skrajno konservativnega gibanja čajankarjev. Njen zmedeni dvajsetminutni govor na torkovem zborovanju Trumpovih podpornikov v Iowi je nemudoma postal poslastica komikov na večerni televiziji.

Nekdanja guvernerka Aljaske je kljub političnemu zatonu še vedno v srcih velike večine najkonservativnejših volivcev (predlanskim jo je pozitivno ocenilo 82 odstotkov takšnih v Iowi). Poleg tega je še vedno magnet za medije, posebej televizijske kamere, brezplačna reklama pa je srce Trumpove kampanje. Ta poskuša v Iowi preseči podporo Cruzu med konservativnimi evangelijskimi volivci, pri čemer Sarah Palin ne more škoditi.

Vrh republikanske stranke je prek njihovega prvega poslanca Paula Ryana, predsednika spodnjega doma kongresa, izrazil nasprotovanje nekaterim Trumpovim idejam. Prav tako je guvernerka Južne Karoline Nikki Haley v nedavnem odzivu desnice na predsednikovo poročanje kongresu dejala, naj se volivci uprejo »zapeljivim pozivom jeznih glasov«, in jasno povedala, da je mislila na Trumpa.

Vendar so konservativni ideologi, zbrani v National Review, prepričani, da se stranka ni dovolj odločno uprla vzponu newyorškega mogotca. Neodvisni analitik Nate Silver, ki s statističnimi metodami preučuje in napoveduje volilne izide, je ugotovil, da se vrh republikancev doslej bolj kot Trumpovi upira Cruzovi zmagi. Proti njemu je republikanski guverner Iowe Terry Branstad, nekdanji vplivni senator iz Kansasa Bob Dole je prepričan, da bi s Cruzom stranka doživela katastrofalen poraz in je Trump boljša izbira.

Princ teme

V zadnjih dneh se je pojavila celo nova skupina Americans United for Values, ki jo vodi preizkušen republikanski strateg Nick Everhart in poskuša v Iowi z oglasi o spornem Cruzovem ravnanju vzbuditi nezaupanje vanj med evangelijskimi volivci. Po Silverjevih besedah se stranki očitno zdi senator iz Teksasa večja grožnja od Trumpa in morda upa, da bo po porazu prvega v Iowi odstranila eno nevarnost (Cruz v zvezni državi New Hampshire ni tako pri vrhu anket) in se nato lotila druge, Trumpa.

Toda v New Hampshiru se je na drugo mesto te dni prebil John Kasich, guverner Ohia, ki najskrajnejšim volivcem desnice brez težav vrže v obraz, da imajo radi princa teme, ki ne misli, da država drvi v propad in se v svoji zvezni državi ni uprl osovraženi zdravstveni reformi Obamacare. To pomeni, da ima med štirimi kandidati s podporo vrha stranke (v ta krog sodijo še senator Marco Rubio, guverner New Jerseyja Chris Christie in nekdanji guverner Floride Jeb Bush) verjetno najmanj možnosti za uspešno spogledovanje s konservativnim jedrom stranke.

Kasichev uspeh v New Hampshiru (za kar se lahko šteje tudi trdno drugo mesto za »princem teme«) bi spodbudil njegovo kandidaturo in še bolj zapletel volilno matematiko vrha republikanske stranke. Omenjena četverica namreč cepi glasove zmerne desnice, nihče pa jih za zdaj ne zbere dovolj, da bi postal jasna protiizbira Trumpu. Vsi imajo dovolj denarja, da lahko še nekaj časa tekmujejo med sabo ter tako omogočajo Trumpu nabiranje zmag v zveznih državah.

V takšnem ozračju nastaja razkol med ideologi stranke, ki svarijo pred Trumpovim populizmom, in političnim aparatom, ki meni, da bo z nepremičninskim mešetarjem lažje sklepal politične posle kot z ideološko precej bolj neupogljivim Cruzom. Po besedah Jonathana Martina iz New York Timesa profesionalni politiki desnice na tihem celo menijo, da Trump ne more zmagati na splošnih volitvah in je bolje »stranko jeseni za štiri mesece posoditi Trumpu kot tvegati, da v njej dobi glavno besedo Cruz«.