Tiskane izdaje
Medtem ko zakon o novih sankcijah proti Rusiji, ki sta ga prejšnji teden potrdila oba domova ameriškega kongresa, čaka na podpis predsednika Donalda Trumpa, so v Moskvi že uvedli prve povračilne ukrepe proti Washingtonu.
Američani od jutri ne bodo imeli več dostopa do svojega »vikenda« in skladišča v Moskvi, s 1. septembrom pa bo po poročanju ruskih medijev moralo Rusijo zapustiti 745 od 1200 zaposlenih na ameriškem veleposlaništvu in njihovih konzularnih predstavništvih.
Ukrep, o katerem so prejšnji konec tedna obvestili ameriškega veleposlanika v Moskvi Johna Teffta, je zgolj zapozneli odgovor na sankcijski paket, ki ga je tik pred odhodom z oblasti sprejela administracija prejšnjega ameriškega predsednika Baracka Obame.
V pričakovanju izpolnitev Trumpovih predvolilnih obljub o izboljšanju odnosov z Rusijo se ruski predsednik Vladimir Putin decembra lani ni hotel odzvati na izgon 35 ruskih diplomatov in prepoved uporabe dveh ruskih diplomatskih objektov v ZDA, za katere se je prejšnja administracija odločila zaradi domnevnega ruskega vmešavanja v ameriške predsedniške volitve.
A ko so konec prejšnjega tedna do Moskve prišle novice, da bo Trump podpisal nov zakon o sankcijah proti Rusiji, ki mu bo zvezal roke, saj brez kongresne odobritve ne bo smel sam odpravljati dosedanjih kazni proti Rusiji, so se na tamkajšnjem zunanjem ministrstvu odločili, da bodo tudi oni »zamrznili« uporabo ameriških diplomatskih objektov na svojem ozemlju, hkrati pa ZDA dovolili, da imajo lahko na moskovskem veleposlaništvu in konzulatih v Jekaterinburgu, St. Peterburgu in Vladivostoku nameščenih le toliko diplomatov, kolikor jih ima lahko Rusija v ZDA: 455.
Protisankcije
»Vsaka nova enostranska odločitev ameriških oblasti o zmanjšanju števila naših diplomatov v ZDA bo doživela naš zrcalni odgovor,« so zapisali v izjavi ruskega zunanjega ministrstva. Ameriški veleposlanik Tefft je zaradi ruskih ukrepov izrazil »veliko obžalovanje in protest«, njegovi nadrejeni v Washingtonu pa še ugotavljajo, kakšne bodo posledice ruskih ukrepov. So pa istega dne objavili uradno izjavo njihovega šefa, zunanjega ministra Rexa Tillersona, o novih kazenskih ukrepih, ki so jih predstavniki ameriškega ljudstva hkrati uvedli proti trem državam: Rusiji, Iranu in Severni Koreji.
»Skoraj enoglasna odločitev kongresa o sprejetju sankcijskega zakona ponazarja odločno voljo ameriškega ljudstva, da bi videlo, kakšni bodo koraki Rusije, da bi izboljšala odnose z ZDA. Upamo, da bosta naši državi sodelovali pri vseh glavnih globalnih vprašanjih in da te sankcije ne bodo več potrebne,« je izjavil Tillerson in napovedal, da bodo ZDA tesno sodelovale s svojimi prijatelji in zavezniki, da bi zagotovile, »da bodo naša sporočila jasno razumljena«.
Na ruskem veleposlaništvu v Washingtonu so sporočila jasno razumeli. Na twitterju so sporočili, da so nad tovrstnimi izjavami lahko zgolj osupli. »Washington še vedno ne dojema, da pritisk na Rusijo nikoli ne deluje in da bodo sankcije težko izboljšale dvostranske odnose,« so zapisali.
Na nove ameriške kazenske ukrepe proti Rusiji se je odzval tudi ruski predsednik Vladimir Putin, ki se je konec prejšnjega tedna udeležil proslave stoletnice neodvisnosti Finske. (To je duhoviti mednarodni poročevalec ruskega časnika Kommersant pospremil s komentarjem: »Na prvi pogled je bilo to videti precej čudno: konec koncev so praznovali neodvisnost od Rusije. Tako bodo čez 97 let tudi predsednika Ukrajine povabili na praznovanje združitve Krima z Rusijo in on bo prišel ter ga bodo slavnostno pričakali na letališču.«) »Ali mi je žal zaradi poslabšanja odnosov? Lahko vam naravnost odgovorim: da, žal mi je,« je Putin odgovoril na vprašanje novinarja CNN.
Ponovil je, da se njegova država ni vmešavala v ameriške predsedniške volitve in da še nihče ni objavil dokazov za te obtožbe. »Kar vidimo, je zgolj stopnjevanje protiruske histerije. Zelo nam je žal, da postajajo rusko-ameriški odnosi žrtev reševanja ameriških notranjepolitičnih vprašanj,« je dodal ruski predsednik.
Protiukrepi ne bodo simetrični, bodo pa boleči
Analitiki menijo, da utegneta zamrznitev uporabe ameriških diplomatskih objektov in izgon njihovih diplomatov biti le prva v vrsti ruskih odzivov proti novim ameriškim kaznim. Namestnik ruskega zunanjega ministra Sergej Rjabkov, ki je v petek izročil diplomatsko noto ameriškemu veleposlaniku, je že prejšnji teden napovedal, da njihovi ukrepi ne bodo simetrični, bodo pa vsekakor boleči za Američane. Podpredsednik ruske vlade Dmitrij Rogozin je izjavil, da o prepovedi prodaje ruskih raketnih motorjev v ZDA še ne razmišljajo. Po njegovih besedah Američani nočejo z Rusi prekiniti sodelovanja v vesolju zato, ker »nimajo s čim izstreljevati svojih raket«.
Po njegovih besedah Moskva še vedno spoštuje pravilo, da je »vesolje zunaj politike«, a pod Luno ni nič večno, zato da je odločitev o prihodnjem izvozu ruskih raket v ZDA v rokah predsednika države in sveta za nacionalno varnost.
