Tiskane izdaje
New York − Težavni odnosi med Moskvo in Washingtonom še zdaleč ne kažejo znamenj otoplitve, prej nasprotno, ameriško zunanje ministrstvo se je uradno pritožilo, ker Rusi domnevno nadlegujejo njihove diplomate v Moskvi in po Evropi. Kongres pa medtem oživlja odmrlo delovno skupino iz hladne vojne, ki je lovila sovjetske vohune.
Težav menda nimajo samo ameriški, ampak tudi številni drugi zahodni diplomati, po besedah Elizabeth Trudeau z ameriškega zunanjega ministrstva pa je nadlegovanje doseglo takšne razsežnosti, da je državni sekretar John Kerry konec marca nanj opozoril ruskega predsednika Vladimirja Putina in zunanjega ministra Sergeja Lavrova. Trudeaujeva je v ponedeljek pojasnila, da so se težave začele pred dvema letoma, približno v obdobju, ko sta ZDA in EU uvedli sankcije zaradi ruske agresije na Ukrajino.
Po poročanju Washington Posta, ki se sklicuje na neimenovane ameriške diplomatske vire, so se veleposlaniki v Washington pritožili nad zasledovanjem diplomatov in njihovih družin, nepovabljenim prihodom na zabave ali podkupovanjem novinarjev za pisanje negativnih člankov. Njihovo osebje je bilo tarča čudaških nočnih vlomov v domove, pri čemer napadalci prerazporedijo pohištvo ali prižgejo luči in televizijo − nekdo je menda celo poročal o človeških iztrebkih na preprogi.
V Moskvi, kjer se je domnevno dogajala večina nadlegovanj, menda ni neobičajno rezanje gum na vozilih, diplomati so redna tarča prometne policije. V času prvega mandata predsednika Baracka Obame pa so menda ruski obveščevalci vdrli v stanovanje ameriškega obrambnega atašeja in usmrtili njegovega psa. Po besedah Norma Eisna, nekdanjega ameriškega veleposlanika na Češkem, se je Rusija »kot povračilo za zahodne sankcije lotila agresivne sive vojne po vsej Evropi, ameriške diplomate napadajo tam, kjer živijo«.
Zadržanost Obame
Nekdanji veleposlanik v Rusiji Michael McFaul je za washingtonski časnik dejal, da je v ameriški vladi potekala razprava, kako se odzvati, predsednik Obama pa je menda sklenil, da se ne bodo lotili podobnih ukrepov proti ruskim diplomatom. Hkrati diplomatsko osebje, ki se odpravlja v Evropo, opravi posebno urjenje, kako obvladovati nadlegovanje, tega pa obravnavajo in se nanj odzivajo na rednih srečanjih vladnih služb v okviru oddelka za evropske zadeve, ki ga na zunanjem ministrstvu vodi Kerryjeva namestnica Victoria Nuland.
Elizabeth Trudeau je ta teden sporočila, da so januarja v povračilo odvzeli pooblastila petim ruskim častnim konzulom od šestih v Kaliforniji, na Floridi, v Minnesoti, Utahu in Portoriku. Moskva se je zaradi tega pritožila, njihovo zunanje ministrstvo pa je zatrdilo, da so tudi njihovi diplomati v ZDA deležni trših prijemov. Tako so menda bili »redna tarča izzivanja ameriških obveščevalnih služb, težave imajo pri vzpostavljanju stikov in druge omejitve«, je dejala Marija Zaharova z ruskega zunanjega ministrstva.
Toda Američani trdijo, da gre za običajne omejitve, ki veljajo tudi za ameriško diplomatsko osebje v Rusiji in je del medsebojnega sporazuma (denimo prijava potovanja zunaj kroga 50 milj od svojega bivališča). Tudi Evelyn Farkas, nekdanja pomočnica obrambnega ministra, odgovorna za Rusijo, Ukrajino in Evrazijo, pravi, da ni primerjave med ovirami, s katerimi se spopadajo Rusi, ter vznemirjanjem, ki so mu izpostavljeni Američani. Poleg tega obtožbe na račun Kremlja, da so po ukazu vlade v evropskih državah umirali vidni diplomati in prebežniki, poglablja strah ruskih tarč.
Vrnitev hladne vojne
Nekateri v ameriškem kongresu niso pretirano zadovoljni z dosedanjim odzivom vlade na provokacije. »Težava je, ker ni bilo posledic za Rusijo. Vlada še vedno ostaja pri napačnem stališču, da je Rusija lahko naša partnerica. Jasno je, da to noče biti, označila nas je za nasprotnika, zato se moramo pripraviti za takšne odnose,« trdi republikanski poslanec Mike Turner, ki vodi parlamentarno skupščino zveze Nato.
Morda je del priprav zahteva njegovih kolegov iz senata, da Bela hiša v zakon o odobritvi obveščevalne dejavnosti za prihodnje leto vključi oživitev skupine, odgovorne za odkrivanje ruskih vohunov. Podobno telo je obstajalo v hladni vojni, a nato zdrsnilo v pozabo. Skupina naj bi združevala predstavnike zunanjega ministrstva, obveščevalnih agencij in drugih vladnih služb, sestajala pa naj bi se enkrat na mesec.
Preiskovala naj bi tudi legalne organizacije, prek katerih bi delovale ruske tajne operacije, kot so »prikrito medijsko delovanje in medijske manipulacije« ter skrito financiranje protiameriške dejavnosti. Ameriška zaskrbljenost zaradi ruskih obveščevalcev se približuje ravni iz hladne vojne, šest let po razkritju mreže enajstih operativcev v Washingtonu vlada razpoloženje »kje«, in ne »ali« prežijo vohuni Kremlja.
