Tiskane izdaje
Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je na tradicionalni ponovoletni novinarski konferenci predstavil zunanjepolitične dosežke preteklega leta in izpostavil največje izzive letošnjega leta. Zelo kategorično je dal vedeti, da Rusija ne bo podlegla pritiskom, ki se bodo verjetno nadaljevali, ker izvaja neodvisno zunanjo politiko. »Politika omejevanja Rusije se nadaljuje, čeprav je skrajni čas, da bi romala v zgodovinske arhive,« je bil jasen eden od najbolj spoštovanih ruskih politikov.
Med največje dosežke ruske zunanje politike je Lavrov uvrstil uspešen zaključek pogajanj o iranskem jedrskem programu, kar je pred dnevi že pripeljalo do ukinitve sankcij proti Iranu. Najdlje časa je namenil Siriji, saj naj bi se predvidoma v petek v Ženevi vendarle začela pogajanja o končanju skoraj pet let trajajoče vojne. Ostro je kritiziral tisti del sirske opozicije, ki si prizadeva, da bi iz pogajanja izključili del opozicije, kar je označil za resno kršitev mednarodnega prava. »Največja napaka je, da nekateri skupni boj proti terorizmu onemogočajo z navajanjem irelevantnih pogojev, kot je, denimo, sprememba režima v Siriji,« je vztrajal pri zahtevi po vključitvi Kurdov v pogajanja o prihodnosti Sirije, »saj je brez njih nemogoče doseči mirovni sporazum«.
Operacija proti Islamski državi
Od posebnega odposlanca Združenih narodov Staffana de Misture pričakuje, da se bo uprl izsiljevanju Turčije in nekaterih drugih držav. Zanikal je informacije, da je minuli teden vodja ruske vojaške obveščevalne službe obiskal Damask in sirskega predsednika Bašarja al Asada poskušal prepričati, naj odstopi in mu ponudil politični azil v Rusiji. »Nihče ni prosil za azil in nihče mu ga ni ponudil,« je opravil s špekulacijami in dodal, da je Asad že zdavnaj zagotovil Putinu, da se je pripravljen pogajati tudi z oboroženo opozicijo, če se je ta pripravljena boriti proti Islamski državi.
Ta po njegovih navedbah svoje pripadnike uri menda celo v gruzinski soteski Pankisi na meji z Rusijo, čedalje močnejša pa postaja tudi v Afganistanu. »Ruska letalska operacija v Siriji − ki je bila izvedena na prošnjo sirske vlade − je pripomogla, da so se razmere v Siriji spremenile. Pod nadzorom teroristov je vse manj ozemlja. Postalo je jasno, kaj se dogaja v Siriji − kdo podpira in pomaga teroristom, kdo se proti njim bori in kdo jih uporablja za svoje unilateralne egoistične cilje,« je bil oster. Ponovil je, da še nihče ni ponudil dokazov o civilnih žrtvah ruskega bombardiranja ter napadih na »napačne oborožene skupine«.
Ukrajina in sankcije proti Rusiji
Ukrajino je obtožil, da zavlačuje z implementacijo mirovnega sporazuma iz Minska, saj želi, da bi se sankcije Zahoda proti Rusiji nadaljevale. »Zahod razume, da je situacija na mrtvi točki. Vsi napačno predpostavljajo, da je, kar se tiče uresničevanja Minska, vse v rokah Rusije, medtem ko Ukrajini ni treba storiti nič: ne spremeniti ustave, ne dati Donbasu posebnega statusa. Nihče ne more storiti tega namesto Ukrajine,« je pojasnil in napovedal, da bodo na uradni Kijev pritisnili z zahtevo po uresničevanju dogovorov iz Minska.
Zavrnil je možnost pogajanj o vrnitvi Krima, »ki je ozemlje Ruske federacije v popolnem soglasju z željo tamkajšnjih prebivalcev.« Ukrajino je označil za nezanesljivo tranzitno državo za transport ruskega plina v Evropo, rusko-nemški plinski projekt Severni tok 2 pa kot koristnega tako za Rusijo kot Evropo.
Kar se tiče sankcij, je francoski minister za gospodarstvo Emmenuel Macron med današnjim obiskom Moskve poudaril, da bo Francija krepila gospodarske odnose z Rusijo ne glede na sankcije, ameriški državni sekretar John Kerry pa je v Davosu napovedal, da bi lahko sankcije proti Rusiji ukinili v že nekaj mesecih. Iz Bruslja je v Rusijo menda že prišel namig, da se je Evropska unija pripravljena pogajati o ukinitvi sankcij, vendar naj bi jih v Kremlju zavrnili. Odgovor se je menda glasil: »S sankcijami naj se ukvarjajo tisti, ki so jih uvedli.«
Litvinenko in tožba
Po mnenju Lavrova Združene države Amerike in Evropska unija nadaljujeta nekonstruktivno in nevarno politiko do Rusije, zlasti s širjenjem zveze Nato ter ameriškim protirtaketnim ščitom, kar je označil za »kratkovidno in destabilizirajoče«. Rusija je zaskrbljena zaradi širnjenja Nata na rusko dvorišče, a si ne glede na to želi ponovne vzpostavitve ameriško-ruskih odnosov.
Precej manj optimizma je zmogel glede prihodnjih britansko-ruskih odnosov. Dejal je, da se jim slabo piše zaradi izsledkov preiskave o smrti Aleksandra Litvinenka, pri kateri je uradni London s prstom pokazal na Rusijo in izrazil verjetnost, da je njegov umor naročil kar ruski predsednik Vladimir Putin. »Zaradi obtožb na račun ruskega vodstva bi lahko britansko vlado tožili zaradi klevetanja. Za svoje obtožbe niso predstavili enega samcatega dokaza,« je bil jasen šef ruske diplomacije.
